toliko je bilo prejšnji teden govora o otrocih v nakupovalnih vozičkih in potem se je debata razširila na pse …

no pa smo bili v soboto v avstriji v Ikei, pa šetamo po trgovini in vidimo ne samo polne vozičke z robo, pač pa veliko nakupovalnih vozičkov tudi polnih otrok (ja v tisti košari, ki seveda ni namenjena otrokom). In ja, seveda ste uganili 🙂 videli smo tudi pse v trgovini in to velike ovčjake odvezane, ki so lepo hodili poleg svojih gospodarjev med posteljami in igračami. In JA ….. videli smo tudi pse v vozičkih 🙂 evo priznam da tega še opazila nebi če prejšnji teden ne bi tukaj brala toliko zgražanja o tej tematiki.
No da poročam …. mali psi so se vozili v vozičku, gospodarji so jim lepo pogrnili oddejico (ne vem zakaj imam filing da je bila oddeja kot zaščita psu, ne vozičku hehe), prodajalci pa so lepo božali kužije in sploh bili zelo prijazni …

velikokrat sem že bila v Ikei in nikdar še nisem opazilla psov v trgovini, ma sigurno so bili vedno, le da nisem bila pozorna :-)))

ergo: MON te ‘prisili’ da vidiš tudi tisto, kar sicer v življenju gre mimo tebe neopazno 🙂

Meni pa je to všeč. Ti ljudje gotovo ne bodo psa pustili ko je bolan da se “sam pozdravi” ali mladiče matali v gozd.

Z njimi ravnajo lepo, kar je glavno.

to je normalno, saj mora pes tudi videti kavč, na katerem bo ležal, a ne.

Opazovalka, to sva bili jaz in 255. Ja, ravno v soboto sva šli v Ikeo z najinima zverinjakoma, potem pa sva zvrnili še par vrčkov pira. Nazaj domov je vozil pes.:)

Pa še nekaj, Ikea je trgovina s pohištvom. Klobas po moje tam ni, heheh. Pa tudi kruha, ki ga položiš v voziček, ne. Rahla razlika.

V Avstriji nihče ne pušča psov pred trgovino, ampak se psi nemoteno sprehajajo po različnih trgovinah.
Tudi v restavracije imajo očitno vstop. V kitajski restavraciji v Grazu je pod sosednjo mizo ležal ogromen ovčar, pa se nihče ni zgražal.
Mene to ne moti, sem pa res mogoče kar prevelik “živaloljub”. 🙂

Jasno, tiste teme v prejšnjem tednu so bile samo dokaz, da smo Slovenci večji puristi kot najhujši amiši v Utahu. Bognedaj, da ima kdo drugačne navade kot fine kure, ki se jim gravža obut otrok v vozičku. Saj sem že rekla, izkopat se je potrebno iz luknje, v kateri živiš in malo pogledati po svetu.

Ne samo v trgovinah, tudi v restavracijah so in psi in obuti otroki :-))))

eh,spet ena pravokacija.
Sicer pa me zelo žalosti,da ženske bolj obrajtajo cucke kot otroke.
Seveda,če je bil cucek u vozičku ni panike,otrok v vozičku obut ….. kakšn gravž a-ne???

Zakaj pa bi moral kdo bolj obrajtati otroke kot cucke? Niso vsi ljubitelji otrok, tako kot ti nisi ljubiteljica cuckov.
Tudi jaz bolj obrajtam našega cucka kot tvojega otroka :-))))

mene pa izredno motijo bedaki,ki počlovečajo svoje hišne ljubljenčke,pes ne rabi obleke in sončnih očal,uhanov tudi ne..ampak kaj, ko so tako srčkani boste eni rekli,dejte no mir ljudje,spoštujte živali,spoštovanje pa se začne v sami biti živali.Ko jih preveč kao negujete in počlovečate kažete prej nespoštovanje do njih,kot spoštovanje,živali niso lutke..
isto velja za bedake z otroci,vozički z psi in otroci in sprehod po ikei so prava malenkost!

ma v večini trgovin v sosednji avstriji niso alergični na pse in le ti lahko prosto hodijo po trgovini. no da je pes na povodcu je pa že prav, saj nikoli ne veš kaj ima v glavi, saj ima kot prvai pregovor, kosmata ušesa. .

Upam,da to ne pomeni,da bi prej rešila cucka kot otroka,pa ne samo mojega?????

Ja res je,nisem ljubiteljica psov,sovražim jih pa tudi ne,ampak mi vseeno otrok pa naj bo čigavršen koli,pomeni več kot sto cuckov.Je pa res,da psa nebom imela,vsaj dokler imam otroke in obilo dela z njimi.Nevem pa kaj mi prinese starost,ampak v štacune pa nebi hodil z mano pa pika.

V današnjem času pa se vse bolj kaže afnanje in pretiravanje pri hišnih ljubljenčkih-psih!

Pozimi določeni psi RABIJO oblekico – ne gre za afnanje, ampak za zaščito pred mrazom pri kratkodlakih, zlasti malih psih.

Enim pomeni človek več, drugim pes. ne razumem zakaj sploh razgljabljate kaj je več vredno. Zame so vsi enako.

OK; tudi jaz sem pse v soboto v Ikei videla (in dokler se v voziček daje pohištvo, luči, tepihi… me ne moti), nisem pa jih videla v Seiersbergu..

Ampak videla sem jih samo na povodcih, v vozičku nobenega, prav tako tudi ne kakega brez povodca.. In malo večji psi so vsi imeli nagobčnike.

Sem videla pa še nekaj …. v vseh kafičih, restavracijah v centru se še vedno lahko kadi:))
Kadilci pri njih očitno še nismo zločinci:)

Točno, v Ikei vidiš da se sprehajajo ljudje s psmi. Ampak to je Ikea. Jih vidiš tudi v Kiki. In nimam čisto nič proti da jih tam sprehajajo. Ampak v trgovini z živili recimo v Merkurju (Seiersberg) – tam še pa nisem videla, da bi kdo jemal s sabo psa, sem pa naletela, da je eden veni na hodniku čakal s psom, da se je partner vrnil s tistimi par malenkostmi. Tudi v Eurosparu ali v Billi kakor tudi v Hoferu še nisem videla, da bi hodili notri s cucki. Billa ima zunaj ponavadi prostor, kamor se lahko priveže psa.

Kot nekadilka pa ti povem, da ta naš zakon pozdravljam, že več kot leto ne rabim vsake stvari zračiti, ko pridem iz službe, kar mi je zelo všeč, je pa res, da me v Seiersbergu na nek način vseeno moti, da je tista kitajska restavracija tam kjer je, enostavno je ful močen vonj po hrani in v takem enostavno ne morem nakupovati 🙂 Dobro za mojo denarnico 🙂 Mogoče bi naš protikadilski zakon bil tudi bolj učinkovit, če bi povišali ceno cigaret vsaj za 8x, ampak potem država ne bi dobila toliko keša od trošarin in s tem dokazuje, da ji je tako ali tako vseeno za državljane, glavno da …. eh brezveze, ne bom več tople vode odkrivala

Ja, samo morate vedeti, da je kultura glede psov v Avstriji malo drugačna. Tam je tudi za vsakega psa obvezna pasja šola, če kaj vem. Ne da se to primerjat. Sem jih pa tudi jaz videla v Ikei. V živilske trgovine pa dvomim, da imajo vstop.

lej v nakupovalni center v seisbergu imajo, in kako jim pol naj nekdo prpereči vstop v merkur, ki je mimogrede pri njih živisla trgovina.

sama sem bila na smučanju na avstrijskem koroškem. v hotelu me je pri zajterku in pri večerji pozravil par bernskih planšarajev. kaj naj rečem, mene nista motila, in bila sta prav prisrčna in cartlasta. no ja od mize jim nihče ni dajal jesti.

Moje mnenje pa je tako, da psi ne spadajo v trgovine, pa ni važno ali je to pohištvena ali pa s hrano, prav tako ne v restavracije. Pa imamo doma psa, ki ga imamo radi, zanj lepo skrbino, ampak v trgovino pa ga ne vozimo. Prav tako tudi obut otrok nima kaj početi v nakupovalnem vozičku v trgovini s hrano, pa imam tudi sama 4 otroke, pa mi še ni prišlo na misel, da bi ga peljala v vozičku. Če grem sama, je eden v sedežku za otroke, drugi pa gre zraven peš, stoji na polički za pijačo oz. košaro ali pa imam enega za vratom nikoli pa v vozku. ne motijo me lupinice v vozku, in pa otroci v coatkah, v čevljih pa je res neukusno, saj je na tleh veliko svinjarije, ki jo tudi otrok z majhno nogico pohodi (kakšen pljunek, pasji ali mačji drekec, ptičji drekec…..) in potem lepo vnesejo v voziček. Sedaj pa hop po meni, da nisem ljubiteljica psov in otrok.
prav tako se mi zdi butasto, da pse in mačke nekateri oblačijo, delajo čopke, pripenjajo špangice. Da psa ne zebe, ima dlako, da ga varuje. Če ga pa oskubite do kože, pa s tem trpinčite psa. Potem pa se pojdimo kdo je ljubitelj, tisti, ki ga pobrije, da revež napol zmrzne in trpi v neki sintetiki, ali pa tisti, ki psu pusti njegovo dostojanstvo in poskrbi, da je njegova dlaka negovana.

lej v nakupovalni center v seisbergu imajo, in kako jim pol naj nekdo prpereči vstop v merkur, ki je mimogrede pri njih živisla trgovina.

sama sem bila na smučanju na avstrijskem koroškem. v hotelu me je pri zajterku in pri večerji pozravil par bernskih planšarajev. kaj naj rečem, mene nista motila, in bila sta prav prisrčna in cartlasta. no ja od mize jim nihče ni dajal jesti.[/quote]

Zato ti pa govorim o kulturi. Prepričana sem, da vstop v živilske trgovine psom ni dovoljen, ravno tako sem pa tudi prepričana, da to vsi upoštevajo, ne pa, da bi jim moral to kdo preprečevati. Saj pa psa ne moreš pretihotapiti v trgovino, razen če je žepni. 🙂

V lokalih pa očitno prepovedi ni.

če bi bila postavljena pred situacijo, da z enim dejanjem lahko rešiš svojega otroka ali svojega psa. Drugi bi umrl. Koga bi izbrala?