Dragi forumovci,

pisem zaradi tezave, ki bi se komu lahko zdela smesna, meni se pa ne
zdi. Imel sem daljso zvezo, ki je sla pred nekaj leti narazen. Takrat so bili
neki zapleti, ko sva delila skupno premozenje, pa smo potem vseeno stvari
nekako resili tako, da ni bil nobeden oksodovan. Potem sem imel se nekaj
krajsih zvez. Otrok v nobeni zvezi ni bilo. Zdaj sem star 32, lepo preskrbljen –
sluzba, stanovanje, zivim sam, ze leta dalec od starsev. V principu se z
njima dobro razumem, vendar sta zacela postajati nestrpna v smislu, da kdaj
bom pa vendar imel kako resno zvezo da bosta onadva imela vnuke. Ker
sem pred nekaj meseci zacel novo zvezo, ki se lepo razvija, pa sem jima
to omenil – le zakaj bi skrival – tezita se bolj. Sem jima lepo povedal, da
so to moje oz. najine stvari najprej, sele potem tudi njune, pa kot da ne
razumeta. Nocem se kregati, vendar verjemite, da ju imam s tem v zvezi kot
tudi njunih vecnih nasvetov res poln kufr. Hvala bogu, da zivimo kar dalec
narazen. Niti najmanjse zelje nimam, da bi ju z novo partnerico sel obiskati.

Kaj svetujete ?

Nimam občutka, da bi bil potreben nasveta. Stvar furaj tako kot se ti zdi, da je najbolje. Za neželjene nasvete okolice, vključno s starši, se tudi sam že dolgo ne menim več.

Veliko sreče

Dragi moj 32. letnik, če pri teh letih še ne veš da je življenje tvoje in ne od tvojih staršev, potem……….

No da ne bom pregrob, POSTAVI stvari na svoje mesto.

Živiš svoj life, odločaš se kam hodiš v službo, kdaj vstajaš, s kom se družiš, kaj ješ, kaj piješ, torej, odloči se sam kdaj, kako in s katero boš imel otroke. JASNO!!!!!

Življenje je tvoje!!!!!!!!

Živjo
Kot sem razbral iz tvojega pisanja tudi sam veš, kaj je prav in kaj ni. Moraš se pač sam odločit in tudi prevzeti odgovornost. Če pa že sprašuješ, morda le kratek nasvet. Daleč najvažnejši je tvoj odnos s partnerko, a tudi s starši je najbolje obdržati dobre stike, saj veš; starši so le eni.
Pozdrav

Pozdravljen!

Posebnega nasveta ne rabiš, ker sam dobro veš kaj je prav in kaj ne. Tako kot do sedaj razmišljaj naprej in bodi prepričan, da imaš prav.
Tvoje življenje je samo tvoje
Čim več takih moških, ki razmišljajo tako kot ti.

Lep pozdravček

Niko, svaka čast za samostojnost pri teh letih. Poznam nekaj primerov ki pri 35 letih, še vedno ždijo pri starših. Glede ljubezni, če si do sedaj znal pravilno presoditi, boš tudi naprej. Torej, starši bodo pač malo še počakali, ne?

Tudi meni tezita. Zadnje case sta se malo umirila in ni vec tako grozno. Samo itak tezita in onadva in se njegovi stari starsi (starsi niti ne). Ob tem si otrok zeliva vedno manj… Morda sploh ne. Razne pripombe na moje jemanje tabletk pa itd. itd. Sem tudi jaz sita vsega tega. Ker pa na sreco ziviva sama zase, morava “potrpeti” vse to samo takrat (k sreci poredko), ko jih vidiva.