Polivanje gnojevke
Gnojevka je dušik oz. zelo bogata z dušikom, ki ga rastline potrebujejo za rast, Silaža, ki nekaterim smrdi, je pa napolpsušena trava, ki se ovita v folijo, zaradi ne stika z kisikom iz zraka, okisa in je to čisto naravni postopek fermentacije. To ni nobena kemija. Torej zato je tudi gnojevka kisla in nič bat samo smrdi ni pa škodljivo.
Je pa zelo škodljiv umetni prah, ki pa ne smrdi, tisto pa so kemikalije in strup, ampak samo da ne smrdi, pa je OK.
Če vam dežela ne paše pa tja, kjer gnojevke ni in ne širite krive vere, da je gnojevka škodljiva, je naravno pridelano gnojilo.
Spet moramo nekaj vedeti in dodati.
KAj so primesi k naravnim stvarem pri prehrani domačih živali. Važno, da je izgovor podtalnica, seveda to še kako drži. Ampak ali se kdorkoli izmed vas vpraša, koliko kemikalij dnevno spustite v odtok in se vprašate kam je ta odtok speljan.
Kakšna je razlika med ćloveškim drekom in izločki, kam gredo in kravjim. Kateri je bolj škodljiv.
Aja, baje krave, ker so krive za ozonsko luknjo.
primož
Leta 2008 smo v Republiki Sloveniji sprejeli zakon PRAVICA DO KMETOVANJA (“Rights to farm”). Kmet ima pravico do kmetovanja ob vsakem času, če to dovoljujejo narava, vreme in izredne okoliščine. Kmetijsko opravilo je delovni proces ali vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Pod kmetijsko dejavnost pa prištevamo gnjojenje, obdelava tal, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, reja in oskrba živali… Ta zakon izrecno pravi, da nihšče nima pravice omejevati kmetijske dejavnosti, niti gnjojenja v tem primeru. Neupravičeno oviranje ali omejevanje kmetijskih opravil pomeni preprečevanje delovnega procesa. Kmet ima pravico do kmetovanja. Je pa tukaj druga stvar, ki pa jo morajo kmetje upoštevat. Upoštevat morajo določene zakone in priporočila. Koliko sem se pozanimal o tej temi, sem izvedel to, da je prepovedano gnojenje med 15. novembrom in 15. februarjem. Če so izredne okoliščine, se lahko ta datum tudi prestavi. Obstajajo tudi razna priporočila in nasveti. Torej, če strnem. Kmetu nima nihšče pravice omejevati delovnega procesa, če kmet dela v mejah zakonov in priporočil. Lahko vam povem primer. Nekaj someščanov je nedolgo nazaj tožilo kmeta, ker jih je motil smrad, hrup delovnih strojev, itd… Tožbo so izgubili.
Hvala bogu, da obstaja tak zakon. Sedaj je kmet zaščiten pred takimi ljudmi
Vse lepo in prav (seveda NE),
če bi gnojnica ali gnojevka ali gnjošnica bila le to, kar bi naj bila – izločki živali, potem lahko kolikor tolikor argumentiramo, da je to kolikor tolikor naravno – čeprav se v naravi nikoli ne sprosti tolikšna količina in koncentracija HKRATI – ampak ajd, ne bodimo pikolovski.
To kar se po sekretu spusti dol, pa vsa čistila iz vseh korit in pomivalnih strojev in super avtošamponi za penasto tuširanje, pa super penaste zobne paste z vsem aluminijem in fluoridom, ki marsikomu pere možgane, TO pa NI in nikoli ne bo “naravno gnojilo”. .. ..
Ljudje vse to brez brige in brez sankcij spučajo na vodovarstvenem območju, zato pa je voda tu v Prekmurju praktično zdravju škodljkiva – nitrati precej presegajo dovoljene vrednosti, raziskave so našle ostanke skoraj 60-ih pesticidov in razgradnih produktov – in tako (veselo) naprej! glavno da je harmonika in vino… in da se da zvišati dovoljeno mejo za škodljive snovi!
Seveda se kurijo tudi masovne količine plastike – zdrav kmečki zrak! Saj ne rečem, nazadnje, ko sem šel v ljubljano, mi je zrak smrdel po auspuhu, katastrofa…
ampak ljudje bodo vedno bolj butasti, ker jih bodo te škodljive snovi take naredile. začaran krog.
Danes pa smrdi bolj kot kdaj do zdaj. Na gosto…še v bajti smrdi. In bo še celo noč, pa verjetno 3 dni.
In to je normalno? Tako bi naj “od nekdaj delali?”
DUŠIK iz tega strupenega sranja veselo hlapi,… na polno. v obliki amonijaka morda? Juhu ga gre v zrak, ne v zemljo. Amonijak vre pri -33°C. Jutri, ko bo 25°C, bo ga trgalo iz “zemlje”, oz. tiste s strupom prelite puščave..to so gnojne rane na zemlji. S tem da gnoj ne gre ven, ampak not. V vodni krog. Vse kar spuščamo, kroži nazaj do nas. Človek izloči v fekalije zelo zelo drugačne snovi, kot npr. krava (sploh tista normalna, NARAVNA, taka kot so od nekdaj, oz. bi vsaj naj bile..- taka, ki je pretežno svežo travo).
zakaj? ker jih tudi zauživa. npr. zdravila, izločen % težkih kovin, plastičnih delcev, itd.. Sja so tudi koristne snovi not, ampak…v kravji, konjski, kozji, itd drek se bo v zelo kratkem naselilo ogromno deževnikov, ki ga bodo predelali “in no time”…napram greznici?
…mimogrede, amonijak je zelo strupen za deževnike. Aja, pa za človeške možgane tudi. Še posebej novorojene.
“Cleopatra (69 – 30 B.C.) recognized the earthworm’s contribution to Egyptian agriculture and declared them to be sacred. Removal of earthworms from Egypt was punishable by death.” ……zelo počasi
skuhane žabe.
Če bi vedeli kaj o zemlji, prsti, vseh nivojih in procesih življenja, ki potekajo v njej…ne bi “trosili takih” no..
Seveda rastline rabijo dušik, in še marsikaj drugega. Kot praktično vso življenje. Ne rabijo pa koncentriranih izločkov “moderne” dobe. No, rastline pač več ali manj teh snovi absorbirajo in jih dobimo nazaj,..problem je v življenju pod zemljo, ki ga to pobije (tistega aerobnega). an-aerobne bakterije preživijo. Ampak zemjo želimo zračno, ne zbito. Pri zdravi mikrobiološki sestavi zemlje bi potrebovali veliko manj dušika, da bi zadovoljili potrebe rastlin – seveda bi folk še vedno ne imel kam vlivat greznic – zato ker ga aerobne bakterije naredijo veliko lažje dostopnega koreninam. Korenine pa dihajo kisik, je tako? Torej mora biti zemlja zračna. Kako pa to dosežemo? Z strupom iz greznic, hlevov, umetnim gnojil itd? Malo še pa bomo lahko gojili riž na poljih, ki sploh ne požirajo vedno večjih hipnih nalivov. Ali voda odteče stran, ali pa stoji.
Zzračna zemlja jo vpije.
bistvo je, da zemlja rabi
več ogljika = organska snov. Les, listje. Deli rastlin. ali ni logično?
OČITNO NE. Ker človek ve boljše kot stotine milijonov let naravnega poteka tvorbe vrhnjega dela zemlje, prsti, iz umrlih delov rastlin, živali… Sploh pa največja seljačina zna bolje.
tam 30:1. Razmerje ogljika proti dušiku je dobro razmerje, ki najhitreje tvori humus. Saj veste, kompost pa to. Črna prst. Rahla in bogata.
No jaz voham tudi “umetni prah”, ker mam to (ne)srečo, da precej dobro voham.
Ne mislit, da se vesel ko nagazim v 10metrsko špuro parfuma v mestu, ali pa neprekinjen tok izpušnih plinov.
Selim se v gore.