Dober dan!

Glede na to, da na vprasanja odgovarjata psiholog in logopet, sem se odlocila, da Vas povprasam za mnenje in morebitne izkusnje.
Moj sin Robert je oktobra dopolnil 3 leta. Od rojstva naprej je dvojezicen (slovensko, nemsko) zaradi selitve v tujino pa je pred enim letom dobil se dva jezika, v vrtcu anglesko in z varusko bolgarsko. V vseh stirih jezikih se lahko izraza, seveda velikokrat zdruzi vec jezikov v en stavek. Kadar se pogovarjamo o temah iz vrtca avtomaticno preide na angleski jezik, ker ima besedni zaklad. Pojavlja se tudi jecljanje, predvsem kadar zeli nekaj hitro povedati ali ce ima pozornost vecih ljudi. Opazamo tudi, da se mu izredno hitro razvija domislija. Pri kateri starosti obicajno otroci zacnejo govoriti brez vecjih slovnicnih napak? Z mozem ne pricakujeva, da se bo raven vseh stirih jezikov razijala enako. Kako vecjezicnost lahko vpliva na njegov razvoj? Kaksni znaki se lahko pojavijo, ko je potrebno ukrepati ali zmanjsati stevilo jezikov? Nikakor ni moja zelja, da bi bil s tem prevec obremenjen, kar do sedaj se ne kaze. Naj tudi omenim, da moz govori 7 jezikov.
Kakrsen koli nasvet mi bo dobrodosel in se Vam iskreno zahvaljujem.

Lep pozdrav,
Darja

Darja,

V strokovni literaturi je sicer navedeno,da bilingvizem (dvojezičnost) lahko povzroča jezikovne motnje. Po mojih izkušnjah – se to lahko zgodi predvsem takrat, ko je jezik družine (ki ga govorijo vsi družinski člani) drugačen od jezika okolice (kjer družina živi), npr. če se družina iz matične domovine preseli v tujino in še posebej, če je ta selitev v obdobju intenzivnega razvoja jezika (torej od 1. do 5. let). Res je tudi, da vključitev takega otroka v vrtec, različne aktivnost (kjer ima otrok možnost spoznavati in komunicirati v zanj tujem jeziku) jezikovne motnje omili ali celo odpravi.

Obdobje do 5. let je intenzivno obdobje, kjer otrok srka, obdeluje, analizira različne (tudi govorne) informacije in si pridobiva različne izkušnje, tudi govorne. Več različnih govornih izkušenj ima otrok, tem manj jezikovnih težav bo otrok imel pri vključitvi v novo jezikovno okolje in osvajanju jezika tega okolja.

Pri razvoja jezika v mešanih zakonih (različnih nacionalnosti) je potrebno upoštevati načela:
– en starš – en jezik
Oče in mama z otrokom komunicirata (in bereta, pojeta) v svojem materinem jeziku. To načelo je potrebno upoštevati v vseh situacijah in ob vseh okoliščinah.
– starša naj med seboj komunicirata v jeziku okolice
To seveda tudi ni vedno mogoče, možne pa so modifikacije – npr. gledanje TV, knjige, radio…
– otrok naj dobi čim več priložnosti za jezikovne izkušnje, npr. vključitev v vrtec, druženje s sovrstniki itd.

Če prav razumem, vaš sinko bolj ali manj obvlada 4 jezike.
Moj predlog bi bil naslednji: v primeru, da s partnerjem govorita vsak svoj materin jezik – bosta morala dosledno upoštevati načelo: en starš – en jezik, vsaj do dopolnjenega otrokovega 5. leta starosti (ko otrok osvoji osnovno »bazo« jezika). Če se otrok izraža tudi v bulgarskem jeziku, naj v bulgarskem jeziku govori samo z varuško (razen, če je to tudi materin jezik enega izmed staršev – v takem primeru v bulgarskem jeziku z otrokom govorita varuška in starš). V katerem jeziku boste s partnerjem komunicirali, pa je tudi navsezadnje odvisno tudi od tega, kako »obvladata« jezik okolice, od prihodnjih namenov (boste ostali tukaj, kjer ste; bo angleščina jezik, v katerem se bo otrok izobraževal, obiskoval šolo?)

Vzrokov, zakaj se pri vašem sinku, pojavlja jecljanje je več:
– Včasih se zgodi, da v obdobju med 3. in 4. leti, otrokove misli prehitevajo njegove govorno- motorične sposobnosti (ali po domače otrok bi rad povedal svoje misli hitro povedal, pa mu njegove anatomsko- fiziološke sposobnosti tega še ne dopuščajo) in se pojavijo jecljanje. To tako imenovano fiziološko jecljanje, je pogosto prehodno in izzveni v nekaj mesecih.

– Do jecljanja lahko pride zaradi »jezikovne zmešnjave« – npr. otrok bi rad povedal svojo misel, a se ne spomni izraza in se mu zatakne. To bi lahko tudi bil vzrok, še posebej, če ste se preselili pred kratkim.

– Otrok lahko začne zatikati tudi, če popravljamo otrokove napake v izražanju. S tem ko popravljamo njegove jezikovne napake, mu damo vedeti, da ne govori pravilno in da nas bolj kot to, kar nam želi povedati, zanima, da slovnično pravilno govori. Osnovne slovnične oblike naj bi otrok obvladal do 5. leta starosti. Pri 3. letniku ni nič narobe, če kakšno besedo napačno obrne (npr. zamenja zloge) ali kakšno besedo napačno sprega ali sklanja.

Čeprav prehodno (fiziološko) jecljanje pogosto izzveni v nekaj mesecih, pa je potrebno ustvariti pogoje, da ta oblika jecljanja ne preide v patološko jecljanje:
– z otrokom se čim več pogovarjate, mu berite, pojte,
– ne popravljajte njegovega govora in jezikovnih napak,
– če se mu zatakne, ne dokončajte njegove misli sami ali ga ne prekinjajte, bolj se odnese, da ga takrat stisnite k sebi, pobožate (na različne načine),
– prisluhnite otroku, bodite iskren in topel poslušalec;
– poskrbite, da bo vaš otrok imel primerno mero spanja, hrane, aktivnosti in počitka.

Njegov govorni razvoj spremljajte. V primeru, da bo jecljanje – po vseh navedenih ukrepih po nekaj mesecih – še prisotno, bo potrebno poiskati pomoč logopeda. V primeru, da boste imeli občutek, da se otrok govora boji oz. se ga izogiba (ne želi govori, ker se boji, da bi se mu zataknilo), ali se poleg zatikov pojavljajo tiki (npr. otrok povleče ustni kot vstran, kremži čelo, mežika z očmi itd) ali se mu pri govoru tako zatakne, da »lovi sapo«, pa pomoč poiščite takoj.

Upam, da sem odgovorila na vaše dileme, če ne se oglasite.
Lep pozdrav, Petra

Spostovana gospa Petra,

iskrena hvala za Vas vec kot izcrpen odgovor na moje vprasanje, bolj receno, razmisljanje.
Robert je bil rojen v Nemciji in ko je bil star 1.5 leta smo se preselili v Bolgarijo zaradi sluzbe. Tu nameravamo ostati nekaj let, nikakor pa ni to nasa druga domovina. Sedaj smo tu ze 1.5 leta, tako da selitev za Roberta ni nova.
Vas odgovor je tudi potrjen v praksi. Glavni krivec za otrokovo jecljanje sva midva z mozem, kar sva tudi kmalu opazila in sedaj skusava popraviti. Niti v vrtcu (angleski jezik, ki se ga uci izredno hitro in brez zapletov) niti varuska (bolgarski jezik. brez akcenta) niso omenili jecljanja ali kakrsnihkoli drugih problemov. Doma pa smo res mesali nemsko in slovensko. MOz je vecino casa v sluzbi in nima toliko priloznosti za komunikcaijo z otrokom, zato sem jaz skusala odigrati obe vlogi. Robert pac potrebuje oba jezika, da lahko komunicira s starimi starsi iz obeh drzav in tudi kar nekaj prijateljev ima tu iz Nemcije. Moz pa noce pozabiti slovenskega jezika, zato obcasno z njim govori tudi slovensko. V dobro otroka bom sedaj govorila z njim samo slovensko.
Res je tudi, da vcasih ne najde prave besede v pravem jeziku. To se ne obremenjuje in pove, kakor pac zna. Jaz govorim z njim slovensko, ali je potem potrebno te tuje besede prevesti v slovenscino, ga opozoriti, ali preprosto pustiti in ob kaksni drugi priliki omeniti in na ta nacin siriti besedni zaklad? Kako odreagirati, ko otrok sam od sebe predlaga, da doma govorimo anglesko? To mu je dostikrat lazje, vsaj pri igri, ker je vecino dneva v vrtcu. Dostikrat pa ze sam razloci in z mano govori slovensko in isti stavek pove mozu po nemsko. Omeili ste, da se ga ne sme popravljati pri govorjenju. Do sedaj smo ga opozarjali samo na napake, ki so se veckrat pojavljale in se to bolj neopazno. Kako ga potem nauciti jezika? Ali bo sam spoznal, kaj je pravilno in kaj nepravilno, preko branja, petja itd? Kot sem ze omenila, nihce od njega ne pricakuje, da bo v vseh stirih jezikih govoril brezhibno. Bolgarski je pogovorni, da se lahko sporazumeva z okolico, angleski pa bo verjetno tudi v soli. Robert je ze zacel kazati zanimanje za branje in crke. Veckrat vzame knjigo in sledi s prstom po tekstu kot da ze bere. V vrtcu se pocasi ucijo anglesko abecedo. Tudi doma se igrava s crkami pa nikoli ne vem, v katerem jeziku naj igro izvedeva. Kot sami veste crka i je v anglescini e itd. Ali naj prepustim anglesko abecedo vrtcu in se doma igrava po slovensko ali naj delam v istem stilu kot v vrtcu tudi doma.

Kaj menite? Jecljanje ni vedno prisotno, se pa vcasih pojavlja mezikanje, kar ste omenili na koncu teksta. Ali lahko pocakamo, recimo do 4ega leta starosti in potem poiscemo strokovno pomoc ali je to res potrebno ze sedaj. Ne bi rada kaj zamudila in seveda tudi ne prevec obremenjevala otroka s stvarmi, ki pac niso se potrebne in bodo lahko minile same od sebe. Robert vse crke lepo izgovarja. Ker v nasi druzini se nihce nikoli ni imel problemov z govorom, bi Vas prosila, ce mi samo v nekaj stavkih lahko napisete, kaksna je terapija v nasem primeru, da se odpravi mezikanje in jecljanje, ce mislite, da je to ze sedaj potrebno. To mi bo pomagalo pri iskanje pravilne stokovne pomoci.

Se enkrat lepa hvala za Vase nasvete in cas, ki ste ga porabila za obsezni odgovor, ki mi pomagajo v situaciji, ki je tudi za mene nova. Sama sem namrec 25 let zivela v Sloveniji in nikomur se ni bilo potrebno obremenjevati z razlicnimi tujimi jeziki.

Zelim Vam uspesen dan in lep pozdrav iz Sofije,
Darja

Darja,

če prav predpostavljam, ste vi Slovenka, vaš mož Nemec in ste trenutno v Bulgariji, otrok obiskuje mednarodni vretc, kjer komunicira v angleškem jeziku – imam prav?

V pismu ste navedli kaj nekaj vprašanj in tole so moja razmišljanja:
1. Razvoj besednjaka in slovnična pravila bo otrok ob upoštevanju načel, ki se jih napisala, osvojil tako rekoč mimogrede. Nima smisla, da mu govor prevajate, rajši se z otrokom dogovorite, da -če česa ne razume -, vas vpraša. Napak v govoru nikar ne popravljajte v smislu: »to si rekel narobe, reče se…«, temveč raje ponovite pravilno besedo. Npr. otrok reče.«Daj lado«, vi ponovite. »čokolado« – brez komentarja, da je beseda nepopolna.

2. Najverjetneje vsi 4 jeziki ne bodo razviti v enaki meri, da jih bo otrok vse 4 aktivno obvladal. Eden izmed 4 jezikov bo otrokov materini jezik, to bo jezik v katerem bo rad komuniciral, bral – vse pa je odvisno od tega, v katerem jeziku se bo otrok izobraževal. Če v Bulgariji ne nameravate ostati in ne natančno še ne veste, kje boste kasneje, je mogoče najboljše, da materinski jezik otroka postane angleščina. Kjerkoli boste so mednarodne šole, kjer komunikacija poteka v angleškem jeziku.

3. Za ohranitev in razvoj slovenskega, nemškega in bulgarskega jezika naj ima otrok čim več možnosti komunicirati v vseh 3 jezikih. Slovensko bo komuniciral z vami, nemško z očetom, bulgarsko z varuško. Pomembno je, da pritegnete tudi babice in dedke (npr. pisma – skupaj z otrokom jim napišite pismo ali e- pošto- otrok stavke narekuje, vi pa jih zapisujete; telefon…) Pri obiskih poskrbite, da se bo otrok gibal med sovrstniki (moja kolegica, ki živi v Avstriji za čas obiska v Sloveniji vpiše otroka v vrtec). Omenili ste, da imate v Bulgariji prijatelje iz Nemčije, govorne izkušnje bo otrok dobil tudi tam. Lahko pa se v družini tudi dogovorite, da boste med seboj komunicirali le v enem jeziku.

4. Če otrok pogosto izrazi oz. predlaga pogovor v angleščini, kaže na to, da se v tem jeziku najrajši in najlažje izraža in ga sprejema kot materinski jezik. Vsekakor, če to otrok predlaga, mu ugodite. Tak predlog lahko pride tudi z moževe ali vaše strani. Čim manj se z razvojem posameznih jezikov obremenjujte, vsak vaš strah ali negotovost se lahko prenese na otroka.

5. Učenje abecede prepustite vrtcu. Če otrok kaže interes za branje, je glede starost in dejstvo, da se abecede vseh 4 jezikov med seboj razlikujejo, mogoče najboljše (za začetek) poskusiti z globalnim učenjem (otrok ne prepoznava in veže posameznih črk, temveč besedo prepozna v celoti). Več o tej metodi lahko preberete na:

To so samo moja razmišljanja in sugestije.
Glede jecljanja pa tole:
če se mežikanje pojavlja sočasno z zatiki, je to mogoče že znak, da se otrok (sicer nezavedno) svojih težav (zatikov, torej jecljanja) že zaveda. V tem primeru bi bilo dobro poiskati pomoč, še posebej, če se vam zdi, da je takega prepletanja vedno več.
Obstajajo različne terapevtske tehnike preprečevanje jecljanja, ki so zelo individualne in prilagojene otroku. V glavnem temeljijo na sproščanju in upočasnjenem tempu govora.
K logopedu se napotite tudi, če vas otrokov govor oz. zatiki preveč skrbijo.

Če ste še glede česa še v dvomih, le vprašajte.
Lep pozdrav,Petra

Pošlji oblikovano (04-02-04 22:28)