pol.del.čas
Spoštovani!
Poznam primere, ko so ženske, ki so prebolele raka na dojki dobile pravico do polovičnega del. časa (ali pa predčasno invalidsko upokojile).
Zanima me, kakšni so pogoji, predvsem za skrajšan del. čas – za mlade moške z rakom.
Ali obstaja kakšna finančna pomoč kadar si zaradi kemoterapije več mesecev na bolniški?
Hvala za vso pomoč na forumu.
Po končanem zdravljenju te lahko komisija pošlje na delo za krajši delovni čas, za 4 ure. Pri meni je to bilo po šestih mesecih bolniškega staleža. Vse je pa odvisno od same bolezni in počutja – mislim, da se zdravnik odloči za vsak primer posebej, zato ni pravila.
Finančna pomoč v službi pa ti pripada po šestih mesecih neprekinjene bolniške, odvisno od podjetja. Nisem prepričana, ali je to obvezno in kdo ti to izplača. Najboljše bo, da se pozanimaš v službi.
Jaz sem prejela okoli sto tisočakov.
Lp
Draga Pika!
Ko nekdo zboli, mu pripada bolniški stalež, kar oceni osebni zdravnik in izda o tem potrdilo. V času staleža mu pripada 80 odstotkov nadomestila osebnega dohodka. Prvi mesec staleža krije te stroške podjetje, kjer je bolnik zaposlen, nato pa zavarovalnica (ZZZS). Najkasneje po enem letu staleža je osebni zdravnik bolnika dolžan predstaviti invalidski komisiji, ki oceni delazmožnost. Bolnika se lahko predstavi na IK tudi prej, vsekakor pa vedno takrat, kadar ima takšno poškodbo, bolezen ali okvaro, pri kateri ni pričakovati izboljšanja in vpliva na opravljanje njegovega poklica.
Bolnik z rakom naj bi se trudil, če je to mogoče, kar najbolj aktivno živeti. Če zmore in rad dela, je lahko v staležu samo v času, ko zdravljenje poslabša njegovo stanje (npr. v času kemoterapije). Nekateri tudi takrat niso v staležu. Aktivno življenje pripomore k ozdravitvi.
Invalidska komisija oceni, ali obstaja invalidnost. Bolnik ji mora biti predstavljen z vsemi izvidi. Bolnik prejme odločbo IK po pošti na dom, nanjo se lahko pritoži v časovno omejenem roku. Včasih se pritoži tudi delodajalec. V obeh primerih roma bolnikov primer na IK druge stopnje, ki dokončno odloči (izvršljivo), pravnomočno pa odloči sodišče.
Prva kategorija invalidnosti pomeni, da se bolnik invalidsko upokoji. Druga kategorija pomeni, da bolnik ostaja na svojem delovnem mestu za skrajšan, polovični delovni čas. V tem primeru mora biti bolnik sposoben delati najmanj 4 ure (3 ali 2 uri sposobnosti opravljanja tega dela sta premalo). Tretja kategorija invalidnosti pomeni, da je bolnik zmožen za drugo, lažje delo. Lahko obstaja tudi kombinacija druge in tretje kategorije, pri čemer je bolnik premeščen na drugo delovno mesto za krajši delovni čas. Kadar je bolnik zmožen za drugo, lažje delovno mesto, so natanko opisane zahteve takega mesta, tako da ga delodajalec ne more premestiti po svoji lastni presoji, ampak v skladu s temi zahtevami. Vse razlike (npr. med plačo lažjega delovnega mesta in prejšnjega ali med plačo za celotni delovni čas in polovični) krije pokojninsko zavarovanje.
Osebni zdravnik lahko IK predlaga tudi ocenitev telesne okvare. Te praviloma ne pomenijo invalidnosti, ampak določeno prikrajšanje, zaradi katerega lahko delavec ostaja na svojem delovnem mestu (npr. direktor, ki ima amputirano nogo, je še vedno lahko na svojem delovnem mestu). Zaradi telesne okvare ima oseba pravico do nadomestila za telesno okvaro. To nadomestilo plačuje pokojninsko zavarovanje in ne delodajalec.
Nepokretnemu bolniku priprada dodatek za pomoč in postrežbo.
Odstranjena dojka bi lahko v enem primeru pomenila telesno okvaro, drugje pa bi zaradi posledic operacije prišlo do zmanjšane delovne zmožnosti in bi bila taka ženska upravičena do skrajšanja delovnega časa ali celo i. kategorije invalidnosti. Vsekakor se invalidska komisija odloča na podlagi posameznega primera in dejstev, zato ne morem napovedati, kako bi se v določenem primeru odločili. Prav pa je, da poznate potek dela invalidske komisije in njene pristojnosti ter da razumete, kakšne so posledice odločitev IK.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Pozdravljeni!
Za boljše razumevanje podatkov, posredovanih s strani g. Irene, bi navedla še nekaj stvari.
Po sedaj veljavni invalidski zakonodaji (ki velja le še do 31.12.2002) se zavarovančeva “preostala delazmožnost” ugotavlja seveda na osnovi medicinske dokumentacije in vsebine oz. zahtevnosti dela, ki ga zavarovanec opravlja oz. je na njega razporejen. Delodajalec je namreč v postopku dolžan posredovati invalidski komisiji vse podatke v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja (na posebnem obrazcu, ki ga dobi od SPIZ-a), tako glede vsebine, kot tudi zahtevnosti del in nalog npr. fizične obremenitve, psihične obremenitve ipd. Delodajalec je navedeni obrazec dolžan izpolniti skupaj z zavarovancem, ki ga mora tudi podpisati. Vse z namenom, da so podatki resnični in točni. Invalidska komisija nato odloči na osnovi teh dokumentov ali in koliko je še delavec zmožen delati brez nevarnosti za poslabšanje svojega zdravstvenega stanja (že navedene kategorije invalidnosti pri opisu g. Irene).
Nova zakonodaja, ki pride v veljavo po novem letu, pa bo zadeve na tem področju bistveno spremenila (in tudi poslabšala) tako v zvezi z kategorijami invalidnosti – sedanje tipične II. kat. npr. ne bo več in bo opredeljena drugače (bolj kot sedanja III. kat. – za primerjavo), poleg tega pa je še kup nejasnosti, ki jih celo pisci in predlagatelji nove zakonodaje ne znajo ustrezno pojasniti!!.
Bistvena novost je tudi da se za ocenitev zmožnosti za delo ne bo upoštevalo samo delo, na katero je delavec razporejen in ga opravlja, temveč tudi na vsa druga dela, za katera je zavarovanec ustrezno usposobljen (poklic) ali se ga da usposobiti. V primeru, da zanj podjetje ustreznega dela ne bo imelo, se lahko začne tudi postopek odpusta delavca (seveda pod nadzorom ustrezne veččlanske komisije na državnem nivoju), kar do sedaj delodajalec ni mogel storiti, ker mu je bil dolžan zagotoviti ustrezno delo (najslabše kar se je lahko zgodilo je bilo razporeditev na čakanje na ustrezno delo, kar je pomenilo 80% plačo od pokojninske osnove delavca, ki je šlo v breme delodajalca). In to čakanje je oz. lahko (ker zakon še velja) trajalo neomejeno dolgo in na ta način so bili invalidi zaščiteni. Delovno razmerje mu je lahko prenehalo samo zaradi stečaja podjetja.
Ker se mi zdi, da sem navedla veliko podrobnosti, ki imajo bistven vpliv na to , kdaj je uveden invalidski postopek (še v letošnjem letu ali po novem letu) bi samo zaključila, da apeliram na vse, ki menijo, da zaradi svojega trajno okvarjenega zdravstvenega stanja svojega dela ne zmorejo opravljati več v isti meri kot prej poskrbijo, da zanje izbrani zdravnik naredi predlog za ocenitev na invalidski komisiji še v letošnjem letu, zato ker bodo vsi predlogi vloženi (ne obravnavani) v letošnjem letu obravnavani po stari, sedaj veljavni zakonodaji, vloženi po novem letu pa po novi – zanje prav gotovo slabši, glede na obseg in način priznavanja pravic.
Srečno vsem skupaj!!!