Pokrit paradižnik?
Paradižnik se okuži v vlažnem in deževnem vremenu s krompirjevo plesnijo od krompirja in nekaterih plevelov, ki rastejo v okolici in so lahko okuženi (npr. pasje zelišče, grenkoslad). Spore te plesni, fitoftore, letijo po zraku, paradižnikovi listi pa so občutljivi, če so vlažni. Torej je logična rešitev, da je paradajz pokrit. Malo je odvisno od vremena, (vlažno poletje). Moje izkušnje so take, da vzamem zgodnji paradižnik – takrat še ni toliko fitoftore. Potem da sadim sorto z manjšimi plodovi, ne recimo volovsko srce, ker prej propade, predno dozori. Tudi folija, ki pokriva, mora biti dovolj velika (eno leto je nekaj poganjkov gledalo ven in so se hitro okužili). Ko zalivaš, ne moči listov, dobro je okrog narediti nekakšen jarek, kamor gre voda in potem kar direkt v zemljo. Nekateri tudi špricajo, jaz rajši pokrijem, strup je le strup, no to je pač stvar prepričanja. Ja, v višjih legah pa je manj fitoftore ali je sploh ni. Upam, da ti bodo moje izkušnje koristile!
LP ŽIVA
Pa še ena stvar, če nimate ravno veliko toplote in paradižnik pozneje dozoreva. Tu pri meni je zjutraj do pribl. 9 – 10-ih senca (gozd), pa itak smo visoko okr. 400m. Torej ko začne delati prve male plodiče, potrgam na 2 rastlinah vse poganjke razen 3 vejic s cvetovi in potem še male cvetke, tako pustim le nekaj plodičev (odvisno od velikosti, 4 ali 5 plodov) na vsaki vejici. Naslednja 2 paradižnika obdelam tako, da pustim 4 vejice s cvetovi. Odtrgam torej vrh, zalistne poganjke pa tako ali tako sproti cufam. Odkar naredim tako, imamo paradajz sredi julija, prej smo pa kupovali pri Šiptarjih do avgusta ali je pa prej propadlo. Saj malo te srce boli, ko cufaš, ampak nekaj paradajzev pa pustiš da imajo več vejic s cvetovi. In tudi bolj enakomerno imamo paradajz tekom poletja. Veliko uspeha!
LP ŽIVA
Jaz za paradižnik naredim precej visoko streho, folija pa sega do tal na severni strani, tako da je paradižnik zaščiten pred mrzlim vetrom in pred nalivi. Poleg tega naredim še s tal 50 cm visoko zaščito z drugih strani, da se ustvari primerna mikroklima. Gnojim s kompostom, paradižniki morajo imeti dovolj prostora in svetlobe. Med paradižniki zasejem veliko bazilike in tla pokrijem s slamo.
Notri je prijetno toplo, diši in z mačkom veva, kako se tam notri fino dremlje.
Še nekaj. Ne uničuje paradižnika samo dež, tudi jutranja megla, ki se pojavi konec poletja.
Pozdrav vsem paradajzarjem!
Tu dajem nasvet, če bo seveda še aktualen, katerega sem slišala na radiju:
Paradižnik niko pokrivati drugače kot samo streha, ki pa naj bo na vsaki strani vsak 1/2 m daljša. Tako se paradižnik, ki ga ljudje pokrivajo, ne pari v teh folijah.
Zalivati in pognojiti s kalcijevim gnojilom, ker ko vidimo paradižnike, ki so na spodnji strani črni, to pomeni, da mu primanjkuje Ca.
Nasvet je bil tudi, da zalivate paradižnike z mlekom (mešanica 1/2 mleka: 1/2 vode ali izbojšana voda, v kateri so se kuhale kamilice.
To letos jaz počnem in do sedaj je paradižnik krasen.
Lep pridelek vam želim in upam, da bodo nasveti kaj pomagali tudi vam.
Pozdrav,
Paradižnik ima rad suhe liste. Paradižnik tako zaščitimo pred vlago, čeprav ga seveda moramo zalivati, pri korenini, ker listi naj ostanejo suhi.
Tukaj vam za okolico Ljubljane naredijo lepo in praktično hiško po meri.
Paradižnik JE treba pokriti, predvsem v Ljubljani, ljubljansko barje…. ker rastlina ostane bolj zdrava, če so listi suhi. Tako zalivamo pri korenini.
Jaz sem nabavil odlično zaščito pri tem izdelovalcu v Ljubljani.