Pozdravljeni. Nevem če je ta tema ravno za ta forum ampak mi je najbližje. Velikokrat se peljem mimo pokopališča in si želim da se zaustavim in se malo sprehodim po njemu, sploh ob lepih sončnih dneh. Nimam nikogar od svojcev tam, le znance, ki smo se na videz poznali in tu in tam pozdravili. Kaj meniti zakaj me tako tja vleče?
Pa sem tudi to možu omenila pa je rekel pa se ja sprehodiš, pa nekako ne najdem časa, ker se ponavadi mimo peljem v času službe.
Ja zdej ko to pišem in berem mi je prav srhljivo.
L.p.

POZDRAVLJENI.VEDITE DA NISTE OSAMLJEN PRIMER VELIKO JE TAKIH.ENI GREDO TJA ZARADI MIRU.TUDI JAZ SEM VČASIH HODILA,SAMO JAZ SEM PREGLEDALA VSAK GROB,KAJ PIŠE NA KATEREM,OD VERZOV,PA STAROST,PA RAZLIKE,PA KAKO SVOJCI SKRBIJO ZA GROBOVE.NAJRAJE IN NAJHUJE MI JE BILO NA OTROŠKIH GROBOVIH,DA SEM OB NJIH TUDI ZAJOKALA,PA TUDI ZAPUŠČENE SEM KDAJ POČISTILA IN NANJ DALA KAKE ROŽICE IN SVEČKE. ENKRAT BOSTE SAMI SEBI ODGOVORILI NA ZAKAJ?JAZ MORAM PRIZNATI DA SEM TJA HODILA ZELO POTRTA IN IZ POKOPALIŠČA SEM ZMERAJ ŠLA KOT PREROJENA-DOBILA SEM ODGOVOR V SEBI SEM IMELA POTREBO DA MISLIM NA NJIH IN JIH OBISKUJEM,KER JIH NOBEN DRUGI NI IZ RAZLIČNIH RAZLOGOV.VEDNO JE ODGOVOR NA ZAKAJ.SPOZNALI GA BOSTE.MOGOČE JE VAŠA POT ENAKA MOJI NEVEM PROBAJTE.

Hvala za odgovor. Me je kar nekako pomirilo in sem se odločila da ko se naslednjič peljem mimo pokopališča (ker drugače me ne vleče le ko se mimo peljem) se bom sigurno zaustavila in skušala ugotoviti, zakaj ta želja. Res sem že nekaj časa v raznih dilemah glede svojega življenja, kako naprej in mogoče res tam najdem svoj odgovor.
l.p.

BOSTE VIDLI DA GA BOSTE,KAJTI NE VLEČE VAS TJA BREZ RAZLOGA.TAM VAS ČAKA ODGOVOR.VZAMITE SI ČAS,KO BOSTE NA POKOPALIŠČU.PROBAJTE SE TAM SPROSTITI,ODPRITE ČUSTVA,POGOVARJAJTE SE NE GLEDE A V MISLIH ALI NA GLAS,TAM LAHKO IZLIJETE VSE KAR VAM LEŽI NA DUŠI,IN PRISLUHNILI VAM BODO,BOSTE VIDELI DA BOSTE LAŽJI ODŠLI DOMOV.KAJTI V NAŠEM SVETU JE ZELO LAHKO DOBITI SOGOVORCA,A VESTE KOGA PA JE NAJTEŽJE DOBITI IN KDO JE PRAVI SOGOVOREC?

No, tudi jaz sem ena tistih, ki zelo rada hodim po pokopališčim.
Gledam spomenike, imena, starosti in se sprehajam.
Sem se tu že spraševala, če je to normalno – če to mogoče ni znak,
da bom zelo kmalu tam ?!

Tudi sama zelo rada hodim na pokopališče. Tudi če grem kam na izlet, vedno poiščem in si ogledam cerkvico in obvezno pokopališče.
sploh so zanimiva tista manjša, vaška in tudi vedno berem verze
najljubši mi pa je:
To kar ste vi- smo bili mi
to kar smo mi- boste tudi vi

in še to: na pokopališču se nimaš koga bati ali da te je strah, bati se moramo bolj živih ljudi………