“Podobno je s štipendijo. Lahko jo prejme otrok. Vendar pa je vprašanje, ali bom jaz hčeri, ko bo polnoletna plačevala vse stroške, ona pa bo štipendijo imela za luksuz, ali ji jaz plačujem del stroškov, npr. dijaški dom, ona pa iz štipendije npr. prevoz, razlika je žepnina,….”

Takšno mišljenje in ravnanje bi povsem razumela… Nekaj krijejo starši, nekaj otrok sam. Pri tej zgodbi pa mora vse kriti fant vse, pa še mama mu ne da pokojnine. Ampak pravim, 100 ljudi, 100 čudi. Jaz upam, da bom svojim otrokom pomagala kolikor bo le v moji moči, pa s tem ne mislim, da jim bom dala ves denar, ker bom sigurno zahtevala, da grejo čim prej delat oz. si služit svoj denar. Ampak tega, da bi otrokom nudila le nujne zadeve, sama bi si pa kopičila denar na banki, pa upam, da nikoli ne bom počela.

avtorica: zelo odraslo in kulturno pišeš, kljub našim napadalnim odgovorom. čestitam ti.
žal ti ne moreš kaj disti storit v fantovem primeru in če nočeš tudi med vaju vnesti razdora, pusti stvar pri miru. palica ima dva konca in nekoč bo mama rabila sina. takrat ji bo lahko ali vrnil kar mu ona počna zdaj ali pa ji bo dal roko in ji pomagal, ker je boljši človek od nje. ti pa se le ne obremenjuj s tem, ni vredno.

Še enkrat ti bom napisala: nič mu pokojnina po 18. ne pripada, če je en dan po 18. rojstnem dnevu še živel doma. Ti nečesa ne razumeš: da tudi po 18. letu še uporabljaš stanovanje staršev, se greješ pri njih, kuriš elektriko in prazniš hladilnik. Leta nimajo zveze s tem, pač pa to, ali živiš doma ali ne.
V tvojih navedbah je veliko nedoslednosti, resnico itak poznaš samo ti, internet pa vse prenese.

Prav, pa naj bo tako, kot praviš. Spoštujem vsako mnenje.

Spoštovana ” se me res ne tiče”

Kot sem že zgoraj napisla ponavljam:

Od lanskega leta dobivamo eno družinsko pokojnino razdeljano na dva enaka dela ( vsak del ima svojo številko in tudi delno odločbo) na isti račun – moj račun kot mame za mladolentega in polnoletnega otroka.

Polnoletni sin mora ZPIS poslal le dopis, da naj od prihodnjega meseca del njegove družinske pokojnine pošiljajo na nov – njegov račun in zadeva bo rešena. Če nima te številke naj gre na najbližji ZPIS s papriji dedovanje po očetu in očetovim mrliškim listom.

Vse ostalo kaj bi njegova mama morala narediti, pa kaj bi moral sin je bla bla bla, oziroma SAM SE MORA POGOVORITI S SVOJO MAMO.

Pogovor med njim in njegovo mamo pa se tebe tiče le kot vse snahe. :)))) ( o tej temi pa ne bomo tu).

Lep pozdrav

Ena, ki je že kar dolgo vdova in je polovico časa do polnoletnosti otroke preživela sama ( tudi s pomočjo družinske pokojnine) Kako pa to zgleda v realnosti pa pojdite na forum Boličina ob smrti in boste imela kaj za prebrati in razmišljati.

Kot bivši prejemnik družinske pokojnine lahko samo potrdim zgornje pisanje – otrok kot upravičeni prejemnik pokojnine lahko gre z dopolnjenim 18. letom na ZPIZ in zahteva (brez kakršnega koli soglasja staršev) nakazilo prihodnih pokojnin na njegov račun. Vzame cca 5 minut, lahko povem iz osebnih izkušenj.

Sicer te kot partnerko seveda lahko vse zanima, ampak na koncu se bo moral partner odločiti sam, kaj želi storiti glede tega.

Ko tole berem, vidim, da avtorica posta še veliko stvari ne ve, predvsem pa se je ne tičejo in mislim, da jih mora njen fant razčistiti sam!
Naj povem, da sem sama ostala z dvema zelo malima otrokoma, za katera sem dobiva pokojnino! Že pri zapuščinski se je pa vso premoženje, ki je bilo pisano na očeta delilo na tri dele….tudi hiša, ki jo je treba redno vzdrževat in obnavljat…..s tega sledi, da je menjava strehe in obnova oken dobro vseh treh, tudi tvojega fanta, saj bo avtomatsko nekoč njegov delež vreden več….predvsem si pa ne znam predstavljat, da se ena “snaha” vmešuje v njegove domače zadeve!!!! Tudi moj sin je imel eno takšno materialistično snaho! Vendar je kmalu ugotovil, da se rada obrača za takšnimi, ki imajo še malo večjo hišo in mogoče malo višjo pokojnino….predvsem pa mamo, ki ni hotela določenih stvari spustiti iz rok, ker bi potem danes bila na cesti!!!!!
Stvar pri nas je bila takšna, da je sin dokler se je šolal dobival štipendijo na svoj račun (to je bil njegov denar, ki je šel za mesečno in njegove potrebe), pokojnina je bila skoz na mojem računu. Ta denar je šel za hrano, položnice, tudi avtomobil…obleke, obutev, vzdrževanje hiše! Sama sem tudi hodila v službo, delala zraven še en šiht, da sem lahko pri hiši še kaj naredila in uredila po našem okusu! Te družinske pokojnine so pa tako bizerne, da mislim, da tvojmu kaj več kot 150 € ne gre! Vedeti pa moraš, da kljub temu, da ne živi doma, je hišo vseeno treba vzdrževat, plačat kakšno položnico za bajto brez, da kaj “uživaš”…….

Mislim, da bi se vidva morala predvsem postavit na svoje noge, nekaj ustvarit sama! Ko bo pa čas (ko ti ne boš takšna materialistka, pa ko bo na poti mogoče družina), bo mogoče kaj od tega prišlo prav! Pojavlja se mi pa še eno vprašanje…zakaj pa nista pri njemu?

Ja verjetno ima mati stroške s hišo. Ampak kaj ima pa sin s to hišo? Odselil se je, noče nič od mame, hiše noče. Torej mu pripada pokojnina, ker se postavlja na svoje noge in je to po dopolnjenem 18. letu njegov denar.
Torej če misli, da se bo s to pokojnino osamosvojil, pa naj se. Zakaj bi ga tiščali pod mamino krilo.

Je pa res, da na maminem mestu sinu zapustim točno toliko kot mi do smrti ne bi uspelo zapraviti.

Slovencelni kdaj boste dojeli, da se ima sin pravico osamosvojiti (in ni dolžen pomagati mami vzdrževati njene hiše) in da ima mati (starši) pravico zapraviti vse kar je v življenju ustvarila.

No, sin ima s to hišo to, da je verjetno eden od lastnikov.

Ja naj pa še solastništvo uredi z mamo. Če ona tega noče naj pa svoj delež proda če jima je tako ljubše in če on misli da je to edina pot k osamosvojitvi.

Rahlo stara tema, ampak da pripomorem svoje mnenje iz prve roke.
Odvisno je, kako določijo upravičence do pokojnine na sodišču. Recimo meni, ko starša nista bila poročena, so odredili, da jo je do 18. leta starosti dobivala moja mami, po 18. letu pa sem jo na račun dobivala sama, ampak sem morala iti na na ZPIZ, kjer sem jim podala številko svojega transakcijskega računa. Jaz si pokojnino predstavljam kot neke vrste štipendijo. V primeru, da ne bi dobivala le te, padem v takšen rank, da bi dobivala štipendijo..Do enga leta nazaj, me je ves čas imela mami med vzdrževane člane in je dobivala neko malenkost otroških dodatkov, ki pa so pripadali njej. Glede na to koliko delam prek študentskega, čeprav je bole malo in se še vseeno malenkost bolj splača, nisem več med vzdrževanimi člani. To pa je morala storiti sama v službi. Situacija je sicer pri nas malenkost drugačna. Recimo ko sem bila na študentskem stanovanju, je ona zame plačevala stanovanje in stroške, jaz pa sem si kupovala hrano in vse te nujne stvari, plačevala stroške za telefon, zavarovanje za avto itd. Dobivam pa najnižjo možno – invalidsko pokojnino, tako da veliko ni, je pa nekaj. Midve z mamo sva to rešile le s pogovorom, tako da mislim, da bi bilo pametno, da to stori tudi tvoj fant. Sicer pa kot študentka, lahka povem, da je težko študirat in delat prek študentskega servisa in se na takšen način preživljati. Zato ti pride prav vsak cent, vsak evro. In ne obsojajte je, ker želi samo pomagati svojemu fantu, saj ga ima rada in jo skrbi zanjga. Ko bi vi vedli kolikokrat sem preveč utrujena od dela, pa še je potem potrebno študirat…Lažje je biti 8 ur na šihtu vsaki dan in ko prideš domov, skuhaš in je to, to. Ne rabiš še študirat poleg 10 ur al pa hodit na predavanja…

Pri nas smo se na CSD dogovorili, da oba starša plačujeta sodno preživnino z dohodnino na račun vsakega izmed polnoletnih otrok do konca njunih šolanj. In otroka tako nista nikoli spraševala za dodatni denar, vse sta si sama urejala, prispevala svoj delež v vsem npr. trije stanovalci 1/3 računa za elektriko, 1/3 računa za ogrevanje, itd.. Tako sta hitro dojela, da življenje ni igra.

Zakaj pa ne? Saj jo ima pravico do 26.leta. pa kaj je z vami ljudje, niti zakonsko zagotovljenih izplačil nočete privoščiti upravičencem!