Pogovorila bi se rada
Z možem sva se razšla.
Vzrok je bil v moji bolezni, stanje, ki se ga nisem zavedala. Ker pa on kot človek nikoli ni razmišljal v smeri kaj vse se lahko dogaja v človekovi glavi, mislim, da nikoli ne bo razumel kaj se je z menoj dogajalo.
Rada bi mu razložila določene stvari, povedala za velike bolečine, vendar je na tem področju nedostopen. Kako naj se mu približam. Rada bi mu opisala moje stanje, vendar bojim se, da ga ne bo niti hotel prebrati. Trpim za bipolarno motnjo, anksioznost, depresija.
Imava otroke, male, živijo pri meni. On na svojem domu.
Večkrat bi se rada pogovarjala z njim o njima, o težavah, vendar je nedostopen.
Prosim, svetujte mi, kako naj ga obrnem, da bo drugačen, da mi bo prisluhnil. Da bi morda nekoč nekam šli z otroci, se pogovarjali…. kako…
Vašega nasveta bom zelo hvaležna. Hvala vnaprej.
Spoštovana Sara301!
Žal nimamo veliko vpliva na to, kako na nas in naša pričakovanja reagirajo drugi niti na to, kaj si o nas mislijo in kako nas dojemajo. Iz vašega sporočila razumem, da sta se z možem odtujila, ko ste zboleli. Zakaj, najbolje vesta vidva. Pravite, da ne bo nikoli razumel, kaj se je z vami dogajalo. Morda res ne. Morda pa se je počutil nemočnega, krivega, ni zmogel sprejeti, da ste zboleli… Ne vem, koliko sta se o tem kdaj pogovarjala.
Zdaj je za vas in za pogovor z vami nedostopen. Radi bi, da bi bil drugačen, vendar je to bolj kot ne nemogoče, saj spremenite lahko le sebe, drugega ne boste mogli. Vi lahko le poskušate najti pot do njega. Glede na situacijo, se mi zdi pismo zelo dobra pot. Na to, ali ga bo prebral ali ne, pa spet ne morete vplivati.
Slej ko prej bosta morala komunicirati, saj imata otroke in o njih se bosta morala dogovarjati. Kar pa se tiče vaju, naj se sliši še tako kruto, boste morda morali sprejeti, da vam mogoče mož tudi ne bo več hotel prisluhniti.
Suzana Gliha Škufca