Pogovori med partnerjema
Pozdravljeni!
Mene pa zanima, kako bi se vi lotili tega oz.kako vi gledate na to…
Namreč, z partnerjem sva skupaj pol leta, dobro se razumeva, le da dostikrat pride do tiste “neprijetne” tišine. Trudim se komunicirati, da steče pogovor, moj partner je tudi dosti komunikativen, veliko bolj od mene, do včeraj, ko sem mu rekla, zakaj je tako tiho in mi je rekel, da se z menoj nima kaj pogovarjati.Mal me je šokiral, kar okamenela sem, vem pa, da ima prav. Po rojstvu hčerke sem imela dosti obveznosti, nehala sem brati knjige, poročila gledam le tu pa tam. Njega zanima dosti stvari, dost je razgledan jaz pa o njih ne vem ničesar oz.malo. Sploh ne vem, kako naj se lotim, kaj naj naredim. Je tu sploh prihodnost v takšni zvezi? Bojim se, da mu bo dolgčas zraven mene in vem, da moram nekaj narediti..
Saj ni nič narobe, če pride kdaj do tišine, le občutek ne sme biti, da je neprijetna.Jjaz imam vedno veliko za povedati, pa me take tišine niso nikoli motile. Je pa drug problem, da ti je partner rekel, da se s teboj nima kaj za pogovarjati. Auč.. se strinjam s teboj, da te je to kar malo šokiralo. Pa saj ne more vse zanimat iste stvari. Poiščita skupne točke, pa na njih gradita. Če jih pa ni.. Se pa sama odloči, ali vidiš prihodnost s človekom, ki ti reče, da se s teboj nima kaj pogovarjati. Malo kruto tole.. kaj pa lahko drugače dela s teboj, razen tistih stvari?
odločitev ostane v tvojih rokah, kaj boš s tem vedenjem, ki ti ga je zaupal. Jaz verjamem, da imaš tudi ti veliko za povedati, a mogoče o drugih stvareh, kot njega zanimajo.
Aloha,
Do teh “tihih trenutkov”… ali je do njih prihajalo izključno po porodu ali so bili neki zametki prisotni že prej ? Da ni bilo takšnih okoliščin že kaj prej, pred porodom, ti si pa mislila, da ga boš z otrokom lahko bolj prikovala nase… no odvisno zakaj in kako je prišlo do otroka (ne mislim tehnično, to nam je vse jasno :D).
Čakaj, praviš, da si se po porodu “intelektualno zanemarila”, po drugi strani pa praviš, da o določenih zadevah, ti nič ne veš (on pa). Torej ali si ti o teh zadevah že prej kaj vedela, ker si brala knjige, forume, (ne vem) znanstvene članke, itd. ali pa že prej o teh stvareh, tudi ko si bila še “razgledana”, nisi vedela nič ali bore malo. So which 1 is it ?
Vprašam se lahko tudi koliko je on kaj dejaven pri vzgoji oz. pomoči novega družinskega člana. Da ni spet vse na tebi ? Možno, da se počuti kaj odrinjeno sedaj ko je novo bitje v tej (nekoč) dualni skupnosti. Vendar ga boš že znala vključiti v to.
Drugače pa lepo, da si samokritična, vendar ni ti pa treba miselnosti žrtve (victim mentality) aktivirati.
Spola sta si različna že v samem ustroju, potem pa socializacija preko primarne družine, nato šole in okolice naredi svoje, da se razvijejo neki pogledi, interesi.
Če si ti preveč obremenjena z vzgojo, njemu daj tudi kakšne zadolžitve, ta čas se pa lahko tudi kaj “izobraziš”. Človeku bi pa tudi moralo biti jasno, da se s prihodom novega družinskega člana (vsaj nekaj) spremeni pri žensko-moški dinamiki. Lahko, da je človek razgledan (tvoj mož), vendar bi pa rekel, da mu manjka čustvene inteligence (kar je pa tudi naslov tega podforuma).
Po eni strani prav, da je bil iskren, vendar pa po drugi se mi pa zdi ta opazka sebična (v relaciji do tebe). Odnos se da rešiti, vendar se mi zdi, da ti že malo resignacijsko deluješ, pa tudi… a ni že dovolj razbitih družin ?
Skupaj sva pol leta in otroka nimava skupnega, zato tudi ni bil poudarek na družini in vzgoji temveč le omemba le-tega. Vse druga v odnosu med nama (njegov odnos do moje hčerke, smisel za humor, pomoč pri gospodinjstvu, pogovori o vsakdanjih stvareh) je super..On bi se rad z menoj pogovarjal npr. o rimskem cesarstvu, I.in II.svetovni vojni, ozvezdju, galaksiji,..v glavnem kar se tega tiče, je dost razgledan, mene pa te stvari najbolj ne zanimajo, temveč me bolj zanimajo življenjske stvari, duhovne stvari..
Naj poišče kak forum za take pogovore ali pa se včlani v kako društvo, kjer bodo debatirali o tem, poišče kakega prijatelja. Ne moreš mu ti biti za VSE, to so izkrivljena pričakovanja, ki rušijo zdrav odnos. Ti pa tudi ne misli, da mu vse to moraš dati. Zdi se mi, da imaš zaradi tega, ker mu tega ne moreš nuditi, slabo vest (kar spet ruši odnos), saj njemu daje lažen občutek, da je lahko zaradi tega, ker mu tega ne daš, upravičeno razočaran nad teboj.