POGOVOR Z UMRLIM

Igor in Jerneja, prav zanimivo vaju je brati, čeprav priznam, da me je malce presenetil Igorjev zadnji odgovor. Ampak kot je rekel v zadnjem stavku, materiala za diskusijo je več kot dovolj…
Ja, kaj je tista prava RESNICA, to je vprašanje! Naj povem zase, da sem bila še par let nazaj (sem v srednjih letih!) globoko verna (rkc), o večini stvari sem imela pri sebi razčiščeno podobno (a verjetno ne tako zelo poglobljeno) kot Jerneja. Potem pa so prišle na mojo pot preizkušnje, ki sicer niti približno niso omajale moje vere v Boga in “vse kar spada zraven”, vendar se je ves moj pogled na vero spremenil, kot sem se spremenila tudi jaz. V iskanju razlag, zakaj so se mi zgodile določene stvari v življenju, katere si nisem prej niti približno predstavljala ali želela, sem odgovore iskala z branjem raznoraznih duhovnih čtiv (od Kojca naprej), poglabljanjem, meditacijo.Sledila sem srcu, čeprav sem si življenje postavila na glavo. RKC uči veliko v smislu, da se je potrebno žrtvovati ter se pokesati svojih grehov… Kaj pa vsi tisti, ki niso vzgojeni v tej veri? Kam bodo šle njihove duše po smrti?? Močno verjamem, da molitev pomaga, a vse smatram kot energijo, ki jo pač v nekaj usmeriš. In v to, da pred Bogom ne bo imel nek bogataš, ki si je že za časa življenja lahko plačal nevemkoliko maš za svojo dušo po smrti, nobene prednosti v primerjavi z revežem, ki je pač živel skromno, a pošteno in ni maš zanj nihče plačal… Kristus se je žrtvoval za nas in naše grehe na križu. Po njegovem nauku moramo v življenjskih situacijah sprejeti “svoj križ” in ga pogumno nositi. Kaj pa če tega nočeš in si izbereš drugo pot, ki pa je mogoče še težja kot prva, vendar pa ni čisto v skladu z božjimi zapovedmi kot jih narekuje rkc?
Tudi včasih nisem verjela v reinkarnacijo, sedaj pa že kar lep čas vanjo verjamem. Če ne drugega, si je težko sicer razložiti, zakaj morajo nekateri v življenju dati skozi veliko trpljenja brez svojega “prispevka” zanj, nekateri pa gredo od rojstva do smrti brez velikih življenjskih pretresov.
Sama sem tudi izkusila marsikaj o čemer govori M. Kojc. Zakon privlačnosti. Če ne bi sama določene stvari doživela, ne bi mogla verjeti, da zakon privlačnosti tako deluje. Res pa je, da se veliko prej uresniči v negativni kot pozitivni smeri…
Hvala za kakršenkoli komentar. Pozdravček!

Tele poglobljene debate o RESNICI in BOGU pa res ne bomo obremenjevali z RKC, lepo vas prosim. Sicer delam krivico številnim dobrim ljudem, ki ji služijo, pa vendar naj bi o tem tekel pogovor kje drugje, recimo na gospodarskem forumu….. Cerkev, kot institucija, nas v temah, kot so duhovnost, meditacija in joga res ne zanima, pa katera koli že bila……

Sicer pa še h glavni temi, Mija6. Občutek imam, da preveč razpršeno iščeš. Pojdi v globino, ne v širino! In ne predajaj se v tolikšni meri razsojanju, vsaj dotlej ne, ko najedeš Resnico!!

Verjetno gre zgolj za razliko v najinem definiranju UMa…

Pa lep delovni teden 🙂

Teden je kar naporen……

Ja, moj gornji zapis je bil res malce “neroden”, niti najmanj pa nisem imela namena začeti razprave o rkc. Kar nekaj sem “nakladala”… ah…
Nekega večera pred približno dvema letoma sem v stiski skorajda naglas izrekla besede – “ljubi Bog le kaj naj naredim”?? Naslednji dan sem “slučajno” zašla v knjižnico in si spet mimogrede ko sem vzela knjige za hčerkico, vzela še knjigo “Pogovori z Bogom” (Walsch). Ko sem začela brati, sem vedela, da je to Njegov odgovor. Ja in predvsem to je moje življenje obrnilo na glavo… Saj sem (kot sem omenila v prvem postu) brala tudi vse živo drugo (resnično iščem preveč razpršeno in grem premalo vase!), vendar na koncu spet pristanem pri Walschu. Res mislim, da bi bilo dobro, da bi ga prebrala tudi ti Seneka… Da bi lažje bivala tu in zdaj…

Malo reklame za dobro knjigo pa res ne more škoditi…

Duša, a lahko npr. tudi povedala, kako se moj pokojni oče počuti?

Lp A.

Ko duša zapusti snovno telo, le to počasi razpade na osnovne elemente in se spremeni v prah, iz katerega je nastalo, duša pa je vesela, ker odide v svetlobo, kjer ni ne bolečine, ne strahu, ne žalosti, samote in krivice. Odide iz kletke pretčutnega bitja v čudoviti svet neštetih dimenzij in išče okolje za svojo naslednjo inkarnacijo, kjer bo nadaljevala s čiščenjem karme. Nova inkarnacija je za dušo najlepši dogodek, saj je z njo spet bližje obdobju, ko reinkarnacija ne bo več potrebna, ampak se bo združila s svojo komplementarno dušo, ki ju je ločil veliki pok, ko so se zvezde razsule v vesolje.

Duši vašega očeta je lepo in žalost, ki jo čutite, je le volja vašega ega ali uma. Vaša duša pa je vesela, da je druga duša dosegla odrešitev.

od moje pol sestre oče se je zakuru v kuhinji in je teku do spalnice ki je sedaj moja soba in mislim da je njegova duša ujeta v tej hiši. moje vprašanje je če je to možno da se to zgodi.

Ni možno!

Pozdravljeni,
duhovnost me nikoli ni kaj dosti zanimala, zato se v to temo oglašam povsem nerazgledana o teh stvareh.

Me pa zanima naslednje:
Moja mami je imela zelo težko življenje – ostala sama z otroki, se težko prebijala, raznorazne preizkušnje, zgodaj dolga težka bolezen, ki se je končala s smrtjo. Pa vendar je bila nadvse prijazna, spoštljiva, marljiva, sočutna oseba, tako menijo tudi drugi, ni le subjektivno.
Kaj se je dogajalo z njeno dušo v prejšnjih življenjih, da je tu z nami morala prestati tako težko pot? In ali je možno, da je bila to pot tik pred nirvano?

In še nekaj: kako naj svoj um prepričam, da se je to moralo zgoditi, da ji je sedaj lepo? Bolj kot me vse to boli zaradi mene, mi je žal zaradi nje, ker je morala vse to prestati.

Najlepša hvala za odgovor.

Pogovor z dušo in vpogled v njeno karmo je verjetno mogoč šele po združitvi z Gayo, skupno dušo vseh bitij na Zemlji. Glede prepričanja in prepričevanja pa nudimo regresijo, v kateri lahko spremljaš preijšnje inkarnacije svoje duše.

Seneka, ne rabih tujih nasvetov in odgovorov, vsaka oseba je edinstvena na tem svetu in kar se tebi zdi lepo, morda kdo drugi vidi kot grdo.Usedi se v tišino, pošlušaj svoje dihanje,zamisli da gledaš svoje srce in si postavi vprašanje na katero želiš odgovor.In odgovor bo takojšen.Zaupaj mu, zaupaj svoji intuiciji, ker vsi odgovori so v tebi in vse odgovore že poznaš, samo si jih ne prizaš. Verjemi da so pravilni, KER SO.Lep pozdrav

Škoda, da se večkrat ne oglasiš.

Zanimivo branje ni kaj pohvala vsem sodelujočim in moderatorju…lp…

Hvala! Vabljen na ponovni obisk…..

Zdravo vsem,

občasno preberem kakšno knjigo na to temo, ampak kakšnega znanja nimam, tako da prosim za razumevanje, če bom napisala kaj “neumestnega”

Imam par vprašanj, pa bom vesela vaših odogovorov,

– torej, oče mi je umrl pred leti in priznam, da kljub globoki ljubezni do njega, nisem žalovala za njim, tako kot naj bi prava hčera, torej neprestano objokana, konec sveta, neprestano skakanje na grob, … tako da so me ostali obtožili, da do očeta nisem nič čutila. To je popolen nesmisel, samo glede na njegovo bolezen, sem razumela, da je konec, da je bolje zanj, da se zgodba zaključi in da se vsaj na tem svetu več ne matra. V času najinega skupnega bivanja sva imela z očetom večinoma lepe dneve, skupaj sva preživela veliko časa in vsaj z moje strani sem bila z njim zelo povezana. Zanima me, ali je to normalno, da človek lahko to slovo prenese relativno na lahek način ?
– nekaj mesecev po smrti, sem doživela očetov deja vu – torej v budnem stanju, ko sem vstopila v sobo, sem ga zagledala, kako sedi na stolu, bil je tako zadovoljen, njegov nasmešek na obrazu je kar žarel – sedaj ne vem, ali se je z mano poigrla fantazija ali je možno, da je njegov drugi jaz prišel me pozdravit, saj sem si neprestano želela nekega znamenja, tudi o tem sva se z očetom še v času življenja pogovarjala.

Drugače pa bi bila vesela, kakšnega nasveta o literaturi – kje naj začnem, da ne bo preveč zakomplicirano.

Tega pojava žal ne znam komentirati drugače, kot domišljijsko doživetje. Glede literature pa morda najprej poveš smer, tematiko, ki te zanima.

Bojim se, da bo vaš odgovor najverjetneje negativen, toda vseeno bi želel izvedeti, oz. najti kakršno koli, še tako drobceno možnost, se pokojnemu opravičimo?

Kaj, ko bi poizkusili s kakšnim dobrim delom, ob katerem vas bo spremljala misel na opravičilo pokojniku. Mislim, da bo to za vas in pokojnika najboljše.