POGOVOR Z UMRLIM

Iščem odgovor na vprašanje…ali se lahko na kakšen način pogovorim z umrlim. Ne najdem notranjega miru, ker vprašanja niso dobila odgovora…saj je odšel brez slovesa.Vem, da se bom spraševala do konca življenja, vsaj dokler ga spet ne srečam tam nekje. Rada pa bi izvedela sedaj, ko moram bivati tu in zdaj.

Draga Seneka,

pogovor z umrlim ni mogoč. Kdor koli ti bo dejal drugače, je lažnivec in poceni zaslužkar. Človek, neponovljiv, kot se rodi, živi, dokler je v njem življenska energija, ki poganja celoten organizem. Ko te energije ni več, organizem umre, spremeni se v pepel in prah iz katerega je tudi nastal. Postane torej mrtva stvar in z mrtvo stvarjo je nemogoče komunicirati.

Je pa ta organizem gostil dušo, ki se je ob rojstvu naselila vanj ( po Indijski filozofiji ). Ta duša, ki je stopila v petdimenzionalni svet, da bi ozdravila svoje karmične dolgove, si je izbrala prav ta organizem, torej to določeno telo v določenem okolju, ker le v tem okolju lahko izpolni svojo nalogo. In ob smrti organizma je duša zapustila telo in se preselila nazaj v svoj multidimenzionalni svet, kjer je morda že dosegla Nirvano, torej stanje, ko je izravnala svojo karmo in se ji ni potrrebno več rojevati, ali pa čaka na novo inkarnacijo in išče ustrezno okolje. Ker se je vse, kar se dogaja, itak že zgodilo ( če ne drugje, pa v umu Boga ), duša točno ve, kakšno okolje išče in kje ga bo našla….

S to dušo pa je seveda možno vspostaviti kontakt in v bistvu tudi imaš vspostavljen kontakt, saj si, tako kot ona, del Gaie, torej del celotne duše, ki obsega vsa bitja. Kako do komunikacije? Seveda ne gre, da bi jo poklicala kar po telefonu. Pozorna moraš postati na različna sporočila, ki ti jih ta duša pošilja, z dvigovanjem svoje zavesti ali duhovnosti, boš vedno bolje razumela ta sporočila. Morda boš nekoč dosegla tudi stanje, ki ga dosegajo le nekateri jogiji in guruji, stanje višje zavesti, ko se boš lahko selila med dimenzijami. Ta pot ni lahka in ni kratka. Potrebovala boš veliko vstrajnosti in dela na sebi, a pot je, kjer je le volja.

Za tačas pa si morda prebereš Kalilovega Preroka in mnoge stvari ti bodo veliko jasnejše. Nikakor pa ti ne svetujem, da nasedeš komu od ljudi, ki nudijo parapsihološke storitve, med drugim tudi komunikacijo z umrlimi. Veš, to je tako, kot če bi delala planinsko transferzalo. Vedno sicer lahko daš nekomu svojo knjižico, v kateri bo zbiral tudi štampiljke zate. Ampak, so mar štampiljke pomembne, ali je pomembna pot in vsak posamezen cilj posebej, vsak vrh, ki ga osvojiš, vsaka planota, vsak čudovit razgled in bivanje v samoti, kjer slišiš le utrip svojega srca…….

Hvala za odgovor Igor. Preroka sem že prebrala, priznati pa moram, da mi takrat ni sedlo na dušo, verjetno zato, ker nisem potrebovala, zato ga bom sedaj prebrala še enkrat. In res je, duše umrlih mogoče res ni treba iskati. Sama imam velikokrat prav občutek, da nisem sama, da točno ve kaj premišljujem, da bedi nad mano…težko opišem ta občutja. Velikokrat pričnem misliti na pokojnika, tudi v povsem nemogočem času, ko naj bi bile misli usmerjene na kakšno delo ali pogovor….razumem, da mi misli uhajajo k njemu, ko sem sama v tišini in miru, a to se dogaja tudi ob najbolj nemogočih trenutkih…
Tako zelo si želim komunikacije z njim, da bi nasedla tudi zaslužkarjem, da bi le prišla do enega odgovora. Želim verjeti, da je bila resnica kar mi je govoril, kar sem občutila…ne morem se pa sprijazniti, da je bila vse le laž, kot mi želijo sedaj prikazati tisti, ki jih je tudi zapustil. Komu naj verjamem? Naj verjamem svojem srcu in občutku ali sta me oba prevarala?

Draga Seneka,

predvsem zaupaj svojemu srcu, le-to te še nikoli ni razočaralo in pustilo na cedilu, ego pa že večkrat, mar ne? Vse slabo, kar ti govori tvoj ego in ljudje okoli sebe, obremenjeni s svojim egom, je irelevantno.

Saj verjamem, da ni lahko zaupati srcu, predvsem, kadar je glas ega premočan, glas racia, glas hotenja po materialnem uresničenju, ki smo ga razvili do skrajnih meja in se mu preradi predajamo, ker nam ponuja zadovoljitev tu in sedaj. Prav v tem je njegova moč. Ego je del našega fizičnega telesa, ki umre skupaj s fizičnim telesom. Zato so njegove težnje po uresničenju tu in sedaj toliko močnejše, saj se zaveda svoje edinstvene priložnosti. Srce, ki ga vodi duša, pa se odloča dolgoročno, odloča se na podlagi tega, kajje dobro in kaj je slabo za našo karmo, torej dolgoročno. In ker je intencija duše dolgoročen mir in nirvana, ta itencija nikdar ne more biti slaba. V nasprotju z egom, ki ne šteje žrtev, ki so potrebne za trenutno zadovoljitev.

Ne poslušaj drugih, prisluhni svojemu srcu in dobila boš vse odgovore. In tem odgovorom lahko popolnoma zaupaš, ker srce ni obremenjeno s kakršnimi koli interesi fizičnega oz. materialnega. Koliko več miru, sožitja, usmiljenja, sočutja in ljubezni bi bilo med ljudmi, če se ne bi odločali ali reagirali po nasvetu svojega ega. Koliko vojnam, nepotrebnim smrtim, revščini in predvsem dejanj, ki škodujejo našemu okolju, bi se lahko izognili, če bi bolj poslušali svoje srce, kot pa poslušamo svoj ego.

Samostojno bitje si in prav vseeno je, kaj drugi govore. Ti se odločaj zase, kajti tega nihče drug ne bo storil, ne da bi v odločitev vpletel lastne interese. Tega ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš sebe in s tem svoj odnos do resnice, ki ti jo govori srce. In glej, ves svet okrog tebe se bo spremenil in tudi sam pričel verjeti tvoji resnici….. ( glej 7 zakonov zavesti ).

Še enkrat hvala za te besede. želim, da se uresniči tako kot svetuješ.
Zelo rada pišem in k temu me žene neznana sila že od nekdaj. Besede in misli kar same prihajajo in ko potem preberem kar sem zapisala, sama sebe presenetim kako z lahkoto misli zapišem. Tako bi se rada tudi obrnila na pokojnega, ki sem ga izgubila. Minilo bo že leto dni od takrat in pisanje mi je vselej prineslo nekakšno uteho, bolje rečeno zadovoljitev. Ker o tem ne morem z nikomer govoriti, verjamem, da mi je to edina tolažba. Se pa sedaj tudi sprašujem, če ni morda tudi to možen način komuniciranja z dušo. Mar ni sposobna vsega videti in slediti tistemu kar počne toživeča duša? Morda je preveč pričakovati odgovore na ta način, a poskusila bi. Preveč sem omejena z dojemanjem, čutim le, da bo on to prebral, da bo VEDEL kaj mu želim povedati….
Kaj pravite in mislite o tem načinu “pogovora”?

Draga Seneka, prisluhnite svojemu srcu, bodite pozorni na sporočila, ki vam jih prinaša vsak dan, pa boste hitro vedeli, če je vaše sporočilo prišlo na pravi naslov…..

če dovolita, da se vmešam…
Saneka, kot praviš, ti pisanje gre dobro od rok. Preberi kakšno knjigo, ki uči avtomatskega pisanja, kako lahko sama postaneš medij. To kar želiš od drugih, sama postani. Kot ti pravi Igor….odgovore išče v sebi, v vsakdanjem življenju in njegovih sporočilih, ki jih je polno. Samo z odprtim duhom je treba iti skozi dan.

In na zadnje….ali misliš, da so odgovori tako pomembni za tvojo rast?
Mogoče si želiš samo potrditve ali odpuščanje?
Kakorkoli, preberi še enkrat Igorjeve odgovore, ampak s srcem.

Srečno.

No, morda bi moral napisati še to, da je za doseganje stopnje zavesti, ker lahko začneš razumevati sporočila, le potrebno poznati in upoštevati nekaj zakonitosti, ki se imenujejo Kozmični zakoni. Teh 7 zakonitosti dokaj jasno opisuje kar nekaj knjig v zelo razumljivem jeziku. Prvi pogoj seveda je pozitivno razmišljanje, ni nikalnic, ni strahu izza pozitivne misli, kot “KAj pa če ni res?”, je preprosto verovanje v vse dobro, v vse popolno in verovanje, da je v bistvu vse dobro in vse popolno. Potem hitro razumeš, če nekaj ni popolno ali ni dobro, da je to sporočilo.

Joj kako težko je to razumeti. Zgodilo se je kot se je moralo zgoditi…je pa res, da si želim tako potrditve, kot odpuščanja. Potrditve, da je bilo resnično kar sva čutila, odpuščanja, če sem bila jaz edini krivec za njegov odhod.
Vsak trenutek iščem odgovor, vendar ga ne vidim. Edino kar lahko vzamem za znamenje je tisto kar živim sedaj. Živim za tiste, ki me imajo radi in me niso izgubili. Se je moralo zgoditi tako, da ne trpi družina?

Draga Seneka,

vse, kar se zgodi, se je moralo zgoditi, ker se vse dogaja po Božanskem načrtu oz., kot radi pravimo, se je že zgodilo veliko pred tem, ko se je zgodilo – v umu Boga.

Največji problem je seveda to, da se ti žreš in sekiraš zaradi tega. Pa vendar nisi mogla nič ukreniti, saj je bil takšen načrt karme. Kar seješ, to žanješ – seveda na veliko daljši rok, kot je dolgost človeškega življenja. Tvoja slaba vest in žalost ne obudijo nikogar, lahko pa pokopljejo tebe, če boš tako nadaljevala. Človekova najdragocenejša sposobnost je odpuščanje in odpuščanje samemu sebi najtežje med vsemi odpuščanji. Nobenega smisla nima, da trpiš, da si očitaš, da živiš v dvomu, če je bilo vajino razmerje pristno. S tem sama sebi ustvarjaš karmični dolg, ki ga bo potrebno odslužiti. Pa kaj, ko je jesen tako primeren čas za depresivno razpoloženje, da kar vabi v takšna stanja….

Počasi se bo potrebno preorientirati na druge probleme, na druga čutenja in na druge misli. Ne pravijo zaman, da je “mrtve treba pokopati”!. Ostala si ti in posveti si vsaj polovice tiste pozornosti in energije, s katero sedaj hraniš svoje dvome, pa boš videla, da nekatere rožice cveto tudi jeseni.

Meni pa se zdi, da ne moremo dokazati, da se lahko pogovarjamo z mrtvim, in prav tako ne moremo dokazati, da se ne moremo!
Takšna trditev je po mojem malo nerealna.

Prav tako pa bi rekla, da ne moreš pričakovati, da boš vzpostavila nek človeški stik – pogovor z umrlim. Tega normalen človek ne more.
Po mojem pa lahko poskusiš s tem, da razmišljaš o osebi, s katero bi si želela govoriti in si obenem skušaš predstavljati kakšne odgovore bi ti ta oseba dala, če bi bila živa. Odgovori, ki jih boš dobila so po mojem preko tvojega znanstva s to osebo lahko čisto realni in zadovoljijo tvojo potrebo po tem. Utegneš biti presenečena, kako to pomaga.

Spoštovana ladidada,

ne moreš trditi nekaj, kar ne moreš potrditi. Lahko izraziš svoj sum, svoj dvom, ker stvari ne poznaš, nikakor pa ne moreš kvalificirano postavljati trditev. Popolnoma jasno je, da z umrlim, ot sem že napisal, ne moreš komunicirati, ker je pač umrl, fizično v njem ne obstaja nobene življenske energije, torej tudi nobene življenske funkcije ne more opravljati in komunikacija je življenska funkcija.

Napisal pa sem kar nekaj o duši in komunikaciji z dušo. Prepogosto se znajdemo v situacijah, ko potrebujemo to upanje in to vero. In nam je lažje zaradi tega, še zlasti, če se zaradi odhoda nekoga nahajamo v globoki krizi, kot je to primer s Seneko. Veš, ladida, UPANJE UMRE ZADNJE!!!!! Vse o komunikaciji z dušo je rezultat lastnih empiričnih raziskovanj.

Sporočila najprej nisem nameraval objaviti, pa sem se odločil, da ga vseeno, kot primer negativnega vpliva. Nikoli ne bom razumel, zakaj si ljudje želijo tega in celo čutijo potrebo po takšnem izražanju mnenj. Morda si pogledaš nekaj o Platonovih cedilih. Če ne moreš pomagati, ti bodo ljudje hvaležni, če tudi odmagala ne boš.

seveda je mogoč pogovor z umrlim,vendar moraš imeti sposobnost,da se priklopiš na energetski kanal duše! lp

Še enkrat, ker izgleda, da je percepcija ljudi različna. Pogovor z umrlim ni mogoč. Umrli oz. njegovi posmrtno ostanki so mrtva snov brez življenske energije. Mogoč pa je stik z dušo umrlega, ko ta pride v stanje, ko lahko komunicira in to ni takoj. Seveda je potrebna sposobnost trenscedentalne komunikacije in potovanja med dimenzijami. Izgleda, da imaš tudi ti to sposobnost, vendar o kanalu ne vem nič. Morda nam poveš kaj več o tem kanalu. Je to tako, kot pri TV aparatu?

SENEKA,

VERJEMI,ŠTUDIRAM PRAVO!ČE TE PSIHIATRI SLIŠIJO,DA SE HOČEŠ Z MRTVIMI POGOVARJAT,SE TI LAHKO ZGODI,DA TE ŠE HOSPITALIZIRAJO.ZATO NE GOVORI NEUMNOSTI..
KAJ VSE ČLOVEK NE SLIŠI………

Glej Mirja,

na tvoje vprašanje v drugi rubriki sem odgovoril obširno in vljudno. Tvoj prispevek tule pa ni ne vljuden in nima nobene zveze ne s temo, ne s pravom, katerega, kot omenjaš, študiraš. Najbrže si še zelo na začetku, če misliš, da človeka kar tako odpeljejo in hospitalizirajo. To je bilo nekoč, ja, pa še to v Rusiji in ne pri nas. Morda celo v predelih Jugoslavije, od koder izhajaš, v Sloveniji pa nikakor. V istem stavku omejuješ človeka v njegovem verovanju in omenjaš verbalni delikt, ki že 18 let ni več na spisku kaznivih dejanj. Torej sklepam, da ustavnega prava še nisi imela na urniku.

Pusti ljudem njihovo vero, pusti ljudem njihove sanje in pusti ljudem svobodo govora in pisanja. Sprejmi sebe, takšno, kot si in sprejmi ljudi okoli sebe takšne, ot so. Boš videla, koliko lažje bo življenje in koliko problemov, s katerimi se danes ukvarjaš, bo samih od sebe izginilo. Ti pa mirno študiraj pravo, ki ščiti posameznika pred družbo in družbo pred posameznikom. Želim ti veliko sreče pri tem.

Pa še to… V bodoče ne bom več dovoljeval na tem forumu grobosti, groženj in nedoslednosti.

Draga Mirja, tvojega prispevka nisem objavil iz razloga, ki sem ga napisal v prispevku pred tem. Tdu v bodoče ne bom objavljal prispevkov z žaljivo vsebino in vsebino, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih, drugače verujočih in zlasti takih, ki govorijo o tem, da ne živimo v pravni državi.

Pozdravljeni Igor HCL!

Ali je po vaših izkušnjah, mnenju, medijstvo prevara in laž? Ali je odvisno od tega, kdo medijstvo izvaja in s kakšnim namenom? Prosim, če lahko napišete kaj več o tem oziroma kako je s tem pri nas.
Verjamem, da človek, zlomljen v bolečini, težko dvigne in ohranja svojo vibracijo na raven, da lahko zazna sporočila. Medij je takrat morda pomoč, dokler tega sam ne zmore. Ko omenjam medija, imam v mislih osebnost, ki na ta način služi predvsem drugim.
Najlepša hvala!

Pozdravljena nana1!

To je eno težjih vprašanj, ker me sprašujete za sodbo. Da bi nekdo lahko prestrezal sporočila, namenjena vam, mi bolj diši po naši Sovi, kot po duhovnosti. Še bolj mi diši po našem pravosodju, da si ta medij tomači sporočila, ki so namenjena vam in vam jih posreduje, potem, ko jih je že predelal. Da bi se izognil sodbi, bom rekel, da osebno ne verjamem v tako vrsto posredništva.

Ne bom pa rekel, da je nemogoče, da bi nekdo, ki je že dosegel najvišjo stopnjo zavesti, lahko komuniciral z dušo, ki vam pošilja sporočila. Vendar je takšnih ljudi zelo malo. Osebno sem poznal le enega takega človeka, ki je, žal, že več, kot leto dni pokojni.

Ne razumem pa, kaj mislite z “vibracijo”. To me preveč spominja na frekvenco in frekvenca na radiske valove. Komunikacija, ki jo omenjate, ni v obliki elektromagnetnega valovanja. Nekdo pred vami je celo omenjal kanale in pri tem sem se spomnil na kanalnike prvih TV aparatov, kjer smo preklapljali kanale. Vse te predstave so preveč poenostavljene. S poenostavljanjem pa prehitro zaidete v neko dokrtino, ki jo razlagajo cerkve, ne Preroki in Odposlanci ( Mesije ). Dogajanja na višjih nivojih zavesti obsegajo najprej komunikacijo z lastnim sebstvom, potem komunikacijo s svojim učiteljem ali vodjo in preko njega z Gaijo ( skupno dušo vseh bitij ) in njihovimi učitelji. Poenostavljanje tega procesa, brez poznavanja samega začetka – transcedentalne meditacije – zveni preveč naivno, da bi ga lahko povzel v svoj miselni proces.

Ponavadi ljudje preveč hitimo in želimo čimprejšnje odgovore na svoja vprašanja. Prav to nam preprečuje, da bi odgovore dobili. Vstrajnost je tista, ki nas pripelje do stanja, ko lahko sprejemamo odgovore oz. sploh postavljamo vprašanja. In ko je pravi čas, odgovori pridejo. Ponavdi takrat, ko si jih nehamo želeti. In prav v tem je smisel vzgoje duše…..

Lep pozdrav!

Tudi sama imam podobno željo kot Seneka. Ko sem bila stara 16 let mi je umrla mama, naredila je samomor. Že par let v meni gori želja, da bi se z njo “pogovorila”, ker je kup vprašanj odprtih vendar se zavedam, da to ni mogoče.

Sem pa poleti zasledila na nekem tujem TV programu (morda Discovery?) oddajo o Američanu, ki pred polno dvorano govori z mrtvimi in potem v občinstvu išče sorodnike oz. znance umrlih, ki se mu oglašajo. Moram priznati, da je vse skupaj izgledalo zelo prepričljivo.

Vaš komentar?