Zdravo,

moja mh je spet udarila na plano v vsem njenem nesijaju :(. Prenajedam se, včasih bruham, razpoloženje na psu. Rada bi se čim prej pobrala ven iz tega. Dovolj mi je tega, rada bi spet zaživela, ne da gledam sonce in se me to sploh ne dotakne.
Bi bila zelo hvaležna, če bi bila katera pripravljena na pogovor (v živo bi mi prinesel več kot prek računalnika). Se bojim, da me bo bolezen prej vzela, kot bi jo sama bila sposobna obvladati. Trenutno mi gre zelo slabo, vendar o mh ne želim govoriti s tistimi, ki tega ne poznajo – sem prešibka, da bi lahko cenila njihove nasvete. Zelo bi bila vesela pomoči oz. pogovora iz prve roke.
Sem iz Lj, stara sem 29 let.
Hvala! <3

Pozdravljena,

glede na moč stiske v kateri si se znašla, bi ti rekla, da pokliči na tel. št. 01/25 11 602 in vprašaj za gospo Ano Ziherl na Ženski svetovalnici, ali pa ji piši na naslov [email protected]
Ona je zaposlena kot svetovalka za motnje hranjenja, vendar ima hkrati osebno izkušnjo s temi težavami.

Vprašaj se tudi kaj je v tem obdobju drugače od prejšnjega, ko si navedla, da je bilo v redu (vsaj nekaj časa). Poišči si pomoč. Vzponi in padci so del življenja in tudi pri motnjah je tako, da včasih, ko se pojavi kakšna situacija, ki je pereča in ne vemo kako ravnati z njo, se vrnejo stari vzorci, ki so nam v nekem trenutku dajali uteho, vendar kljub vsemu so škodljivi. Razmisli kaj ti je pomagalo v prejšnjih primerih, kadar je prišlo do krize in skušaj uporabiti kaj od tega. Lahko pa pokličeš tudi telefon za klice v duševni stiski na 080 123, ali 080 116.

Vso srečo.

Tatjana

anahi,

imam nekaj let več, ampak razumem skozi kaj greš. Na tvoj nick se ne da poslati ZS, zato me lahko poiščeš na: [email protected]

Srečno in miren večer!

Teja

Hvala obema! Vsaka “brca v rit” pride zelo prav, da se postavim na dobre, zdrave tirnice.
Lep dan vsem!

imam veliko izkušenj s tem in točno vem kaj preživljaš saj sem se tudi sama borila z bulimijo in anoreksijo 7 let!Sedaj sem pa že več kot leto na pravi poti in sedaj vidim kaj šele pomeni ŽIVETI!!Tako da mi lahk pišeš na zs in se pomenima!¨Samo ne obupaj!!!!

Poročilo o napredku: Sem v postopku odvajanja od mh. Izbrala sem radikalno metodo, namreč iz enega na drugi dan sem začela post. Kmalu bo 6 dni mimo in občutek imam, da so misli mnogo bolj čiste. Veliko berem o zdravem kombiniranju hrane in uravnoteženih obrokih, si izpisujem recepte in se bom postopoma uvajala v hranjenje.
Če bi čakala na pogovor v živo, ki se mi je pred tednom dni zdel najboljši način na poti na bolje, bi lahko še kar čakala. 😉 Sama moram biti dovolj močna, da se soočim in grem dalje.
Lp vsem, ki se še borite ali ste zmagali!

Draga Anahi,

okrevanje od motenj hranjenja ne vključuje nikakršnega posta. Tudi kadar gre pri tem za kompulzivno prenajedanje, je najboljša rešitev vključitev v svetovanje, podporno skupino ali terapevtski proces. Mogoče se ti trenutno zdi, da imaš hrano pod kontrolo. Vendar nimaš, ker je ne moreš imeti. Ni bistvo v tem, da ješ manj, da bodo motnje izginile. Glavna težava pri hrani je v tem, da jo uporabljaš kot izhod iz trenutne stiske in ti pomaga obvladati nekaj kar te bremeni – to lahko počneš na različne načine – s stradanjem, prenajedanjem in bruhanjem,… V nobenem primeru post ni rešitev, ker telo potrebuje hrano za življenje.
Če bi bila rešitev za motnje v receptih in kombiniranem hranjenju, potem jih že zdavnaj več ne bi bilo. Mogoče se ti zdim ostra, vendar ti ne morem delati utvar, da ti bo tako bolje. Gotovo boš trenutno občutila moč in občutek kontrole, vendar greš le iz ene skrajnosti v drugo. Vedi tudi, da boš pri sebi na tak način vztrajala toliko časa, dokler ne boš ugotovila, da je pomoč koristna in potrebna. Hrana je le zunanji vidik stiske, ki je v človeku. Je način soočanja s stisko, kadar se oseba ne zmore soočiti s težavami na drug način – pogosto, ker ne pozna drugih načinov, ker so vzorci s hrano že znani in varni, pa tudi ker je to velikokrat edina podpora, ki jo oseba ima. Težave je potrebno reševati postopoma. Eno je hrana, drugo je pa razlog, ki ga s hrano skušaš rešiti. In to lahko narediš le ob podpori nekoga, ki ti bo pomagal pogledati kaj je razlog, da potrebuješ hrano na ta način, kot jo uporabljaš. To zna biti težko in zato je potrebna strokovna pomoč.

Sama si odgovorna za svoje življenje. Vendar vedi, je lahko bolje. Velikokrat je težko narediti tisti prvi korak in poiskati pomoč. Imamo veliko dvomov, vprašanja in izgovorov zakaj sedaj ne, ker je trenutno boljše – dokler ne pride nova stiska, ki nas spravi na kolena. Lahko je drugače. Res je, da je vse odvisno od tebe. Strokovna oseba ti lahko nudi tisto osnovno podporo za delo na sebi, ki pa je nujno potrebna, da lahko delamo korake v smeri boljšega življenja.

Vso srečo ti želim.

Tatjana