V bistvu iz njegovega vidika vse izpade zdaj nekako tako, da je do sedaj bil dovolj dober, tak kot je bil, zdaj se je pa njej nekaj “sprdnilo” in tip bi se moral spremenit, pa se takrat vprasanje, ce bi kaj ponagalo. Taki pac je, tezka situacija za oba. Ona je zaj. , ker je molce pozirala in trpela, on pa verjetno tudi, ker tega ni opazil in je verjel, da bo na lahko prisel skozi, namesto, da bi ji kdaj kako delo vzel iz rok. Vprasanje pa, ce ne bi nje to takrat bolj razjezilo, kot razveselilo. eni se cutijo izjemno sposobne in mislijo, da le oni znajo neko delo opravit pravilno. Zgleda bolj lose-lose situacija.

Ob tole floskulo se pa moram obregnit.
Kolikokrat si se ti že ločil, da veš, kako enostavno je to?

Mogoče je ženska sama kriva, da je prevzela vse delo nase. Kaj pa ona plat, ko on ni več partner? A zdaj vas je treba v rit brcat ne samo za gospodinjska opravila in ukvarjanje z otroki, ampak tudi za to, da ostanete partnerji, se pogovarjate, pobožate žensko in tako naprej? Kje je pa tukaj ona zamočila, ki ima željo se pogovarjat in se stisnit k njemu in mu to tudi pove, pokaže?[/quote]

Ob tole floskulo se pa moram obregnit.
Kolikokrat si že ti spravila svoje partnerstvo spet nazaj na tir, ko se je začelo razpadat, ko so prišle takšne in drugačne dileme, nesoglasja?

Ja, včasih je treba tudi koga mal spodbudit (zato pa so partnerji – v dobrem in v slabem ;), da se zave, da nekaj dela narobe. Sedaj na kak način se to počne ne bi razpredal, ker je to bolj ali manj odvisno od vsakega para posebej, so pa vsem neke skupne točke.
Sigurno pa to ne gre na ta način, da nekoga strežeš z vseh strani in potem kuhaš mulo, čustveno izsiljuješ, gojiš zamere…itd.
Pohvalno, da je šla k terapevtu, ne vem zakaj ni vztrajala, da gresta skupaj?
Očitno je dobila nekega “maminega sinkota”, razvajenčka, s katerim ima sedaj otroke in mu je ona postala samoumevna, ker je itak samozadostna, ker je mogoče emancipiranka? 😛
Celo pohvalila se nam je, da zmore vse sama, brez njegove pomoči. Ok, ne dvomi, toda zakaj bi, če ima njega v hiši?!
S tem, ko počne vse stvari sama in se celo hvali s tem, (nezavedno) išče pohvalo, priznanje, ki pa jo od njega ne bo dobila, ker bi to njemu še dodatno znižalo vrednost.
Izkazovanje ljubezni gre tudi na tak način koliko kdo naredi za partnerstvo, skupno gospodinjstvo in če nekdo nase prevzame vsa gospodinjska opravila in še vse ostalo, je nehote drugega oropal izkazovanja ljubezni, zato je pomembno, da ga čimprej stera iz tistega kavča.

Vseeno mislim, da se splača nekako popravit razmerje še posebno, ker so tu otroci, kot pa vse skupaj pustit v nemar in iskat morebitnega novega partnerja v katerega bo treba tudi marsikaj vložit, se potrudit tako in drugače, večinoma še bolj kot bi se potrudili za to razmerje.[/quote]

Ti si pa mal humorista, kajne:

če nekdo nase prevzame vsa gospodinjska opravila in še vse ostalo, je nehote drugega oropal izkazovanja ljubezni.

Evo avtorica, ker si tako pridna, si ga oropala možnosti, da ti izkaže ljubezen 🙂 Ja to pa je nekaj res novega in inovativnega, bravo, vsa čast. Naj si čim več možov tole nekam zapiše in zapomni, da bodo lahko uporabili, ker česa tako originalnega ne bodo zlepa več prebrali.
Je s teboj vse v redu drugače?

No, kolikokrat si se ločil, da veš, da je to tako enostavno? Saj vprašanje je retorično. Ampak a vsaj poznaš nekoga, ki je ločen, in se ti je pohvalil, kako enostavno in mimogrede je to opravil? Jaz ne poznam nikogar, ki bi izjavil kaj takega, tudi če je bila ločitev sporazumna in civilizirana.

Hvala za kompliment o humoristu, ker za razumevanje humorja rabiš določeno stopnjo inteligence.
Naj ti prišepnem, da ti nisi niti malo humorna….. 😛

Če dobro prebereš, avtorica ves čas toži samo to kako njen partner ne stori nič zanjo, ji ne izkazuje ljubezni in ker nič ne stori zanjo, ker vsa dela opravi sama, dvomi v to, da jo ima sploh rad, torej? Hkrati se trudi sama z vsemi opravili kako bi njemu posredno dokazala, da ji je mar zanj, za njuno vezo, on pa slep za vse njene napore.

Pisal sem o principih kako izkazovanje ljubezni poteka v našem nezavednem, ti pišeš o tehnični plati razhoda kako je težko vreč puško v koruzo, ker se potem puška zatakne v kombajn….
Jaz pa trdim, da se je težje borit.
In če se želiš borit moraš najprej razumet osnove bojevanja, kar je nekaterim “Špansko selo” in potem se čudijo kako jim nobena bitka ne uspe….
Humoristi?

Ne vem, ampak delno se res počutim krivo- ker nisem do časa odšla in sem dopuščala, da se je to zgodilo. Na lep način se ni dalo dopovedat. Na grd način se pa tudi ne bo, ker ne bom sedaj JAZ postala tečna baba, da vzgajam moža, ne, to ni moje poslanstvo. Jaz sem tu, da vzgajam svoje otroke. Ampak mislim, da mi bo ravno to dalo moč, da zapustim razvajenčka. Nikoli ne bom dovolila, da bo moj sin tak. In bog ne daj, da hčerka dobi takega partnerja. Če ostanem, bom obema dajala točno take vzorce, ki jih nočem. On in njegova staršaimata čisto drugačen pogled na ženske, kakor ga imam jaz. To, da ženska vse postori, se jima zdi samoumevno. Če pa to postori moški, ni pravi dec. Bog ne daj, da kdaj zmasira svojo žensko ali da ga oče vidi zamenjat dojenčku plenico! Halo! Časi so sedaj drugačni. Če bi on vsaj malo opravljal moške stvari, kot so jih včasih, že….ampak on leži na kavču ali pa kam gre, ko jaz pazim na otroka in hkrati delam še druge stvari. Pravite, da mi nikoli nisem rekla, dajva se pogovarjat. Da se nisem nikoli oblekla v sexy perilo in dala kaj nase. Ne, ne potrebujem nobene pohvale ali priznanja. Dovolj bi bilo že, če bi svojo rit soravil s kavča in se vsaj prisedel k mizi za kosilo! Pa čisto priznam, s če ne bom odšla čim prej, bom postala ena zatežena….p*****. Jaz res ne vem, kaj je s to generacijo, nekateri moškim še zdaj mamica kuha kosilo, čisti stanovanje in pere cunje, sami se pa potem hvalijo da živijo na svojem…

Najbolj me pa moti to, ker vsem prijateljem razlaga, kako se imava rada in kako popolno ženo ima, da doma nikoli ne pospravljamo, ker gremo raje kam ven, da z otroci ni skoraj nič dela, ker so vedno pridni, da ko so bolni ni nič naporno, da zaspijo sami od sebe, da se ponoči nič ne zbujajo, da za hrano skoraj nič ne zapravimo,…in skratka, prišparamo celo plačo… Ja valda, če živi zase in sploh nima vpogleda v realno stanje.

Zakaj si si šla ustvarit družino z moškim, kjer si glede na napisano sodeč že prej vedela, da ima iz družine prepričanje, da je ženska za vse delo sama? Če pišeš po drugi strani, da nisi oseba, ki bi ga želela spreminjat, potem mi res ni jasno, kaj te je gnalo v stvaritev družine, če si vedela, da bo tako.

Hja, to kar on okoli govori, naj. To niti ni tako redko, saj je malo morje parov, ki znajo dobesedno igrati “srečo” pred celotno okolico, v resnici pa je za 4imi stenami vse gnilo.

@ avtorica,

je bil vikend kaj bolje ob vseh novih informacijah…?

Ne, to ni neko prehodno obdobje, ko bi se z vikendom vse uredilo. Enostavno ne funkcionirava več kot družina. Jaz z otroci, on sam zase. Vedno je tako ravnal. Pri meni je sedaj popustila še zaljubljenost, ljubezni pa do tega dneva nisva bila zmožna ustvarit. Tako da počasi se bom tudi jaz umaknila. Enostavno, ne bom se več razdajala, trudila, če samo dajem, prejmem nič. Samo dobro moram še premislit, preden se odločim. Vem, da se za skrbništvo ne bo potegoval, ker ni zmožen skrbet za otroke…če pa že, jih bo peljal k starim staršem. Tako, da jaz bom na istem. On pa naj živi svoje življenje še naprej, sam zase, pa bova srečna oba. Otroci pa bolje, da imajo ločene starše, kot pa da dobijo tako izkrivljene vzorce. To zame ni družina. Kaj menite, a razmišljam povsem napačno a moram prevzet vlogo to vlogo…jaz ga enostavno ne bom spreminjala, igrala tečne babe, če ga tega ni naučila njegova družina, ga tudi jaz ne morem. Ja leta nazaj sem bila pa očitno slepa, da tega nisem videla. Sem mislila da bo z leti bolje ampak je samo še 3x huje.

Ne razmišljaš povsem napačno, vprašanje je zakaj si izbrala točno takega partnerja?
Otroci bodo tako ali tako odraščali z izkrivljenimi vzorci, četudi gresta narazen ali pa sedaj, ko si za vse sama.
Ne vem zakaj misliš, da si že do sedaj naredila vse, da se ne da več nič popravit in je edina opcija zgolj še razhod? Ker drugih opcij ne poznaš, so ti tuje, čustveno izsiljevanje pa ni obrodilo želenih sadov?

Lepota, verjem, solze.
Lahko pa ti rečem, ko boš naredila korak bodo zadeve spremenjene. NAREDILA – ne samo tuhtata. Naredi ta korak in si pridobi drugo bivališče, kamor greš lahko spat – najemi za 2meseca. Pusti ga 2dni samega, pa otroke mu pusti ali vzami sabo… ne na nož. Bodi doma, potem pa spat v stanovanje… takoj se bo skristaliziralo. In čas za premislek – KAJ TI RABIŠ ZASE!!! Pozabi ostale hudiča! Samo zadovoljen starš nudi otrokom veselje in srečo….

Ja takšno možnost jaz vidim-da se odselim. Otrok mu ne morem pustit, ker ne upam in ker bodo v preveliken šoku, on je z njimi čisto premalo, da ga bi bli navajeni, ne zna kuhat, še jedli bodo slabo. Jaz drugege variante zares ne vidim kot odhod z otroci vred. Stvar pa je tudi v tem, da je stanovanje pisano name, odkupila in preuredila sem ga od tete še preden sva se sploh spoznala…kar sva investirala skupaj je edino otroška soba…nekako se mi ne zdi, zakaj bi morala jaz hodit stran in plačevat najemnino, če je to bilo prej moje. Glede na to, da večina stvari plačujem jaz, hrana, vrtec, obleke, si niti ne morem priviščit najema za večjo vsoto..če grem za 2 meseca v eno sobo, to ga ne bo ganilo…ker sem nekoč že šla stran za tri dni, pa ga je brigalo… Ja imam na izbiro še: da začnem težit in postanem zatežena baba, da sem tiho in mu vse življenje strežem.

Zakaj bi pa ti kamorkoli odhajala, če je stanovanje tvoje??
Spakiraj njegove kufre in mu jih postavi pred vrata. Samo čakat ne in ga prosit, da se odseli, ker se ne bo, saj mu je tako najlepše. Ti mu pedenaš, vse financiraš, on pa lagodno živi in pohajkuje naokoli. Kaj če lepšega?
Ženska, ženska, le kje je tvoje samospoštovanje?

Pa daj nehaj se hecat! Ti bi sla iz svojega stanovanja v najem, stanovanje pa prepustila nekomu, ki vanj sploh ni vlagal?! Ti nisi resna. :/

Zal le zakaj, marko,
tak clovek ne dojame kaj pomeni lastnistvo. Tudi je lastnik do polovice ce si mal brihta. Ni vazn kdo je lastnik. Staln naslov in je ze pizdarija…

Sam sem se moral tudi odseliti in pustil sem vse. Ok, imam sredstva. Samo tako sem preprical drugo stran da je konec trpincenja in izsiljevanj. Nekako hud udarec za prezivetje. Ce ne gre z pogovorom zlepa potem sledi lakota… beri malo lahko pogledas sam vase. Preko “kaj si imel”, tudi kaj si izgubil in kaj bos naprej..

Se enkrat. Najdes si bivalisce kjer spis. Otroke se vseeno oskrbujes v kombinaciji na stari lokaciji. Nic mu ne poves. Enostavno to da protestiras in ja spis drugje. CSD hja – jst jih nisem obvestil. Sele ob pripravi razdruzitve. Morda ob izjavi o razdruzitvi iz.zak.skupnosti… verjem… zlo kratka zgodba… jasno edino povedat da kljucavnice ne sme zamenjat – v svojo lastnino lahko gres kadar zelis. Ponudi mu najemno pogodbo v proporcionalnem delu.. ga vrze iz tira verjetn.. 🙂

Te stvari so meni jasne, ne smem mu napakirat kufrov in ga izgnati iz lastnega stanovanja. To je njegov dom, in v domu mora bit človek varen. Tudi drugače tega ne bi naredila, ker mi je moralno sporno. Zdaj je tako. Ne bom hodila v najem neke sobe, prvič ni primerno za otroke, drugič, nič ne bo pomagalo če 2 meseca spim drugje, samo otroci bodo zmedeni. Spremenil se on ne bo. To je dejstvo. Moj razlog, da sem sploh odprla temo je bil bolj kaj je normalna zveza po 6 letih…če je normalno, da se zakonca tako oddaljita, da ne gresta niti na en zmenek več sama, da je vse tako ritualno, da ni več iskrenih pogovorov, intime, itd. Da je eden v gospodinjstvu za vse sam, kakor 50 let nazaj….Jaz pravim, da to ni normalno…kaj potem, je zame še kje upanje…ali samo preveč pričakujem….ne vem, ampak meni se ne zdi normalno, da hodim spat vsak večer žalostna in da se po koncu službe ne veselim več odhoda domov..enostavno, on ostaja flegmatik, vsa bremena so na mojih ramenih in občutek imam, da se nočem več tega it…postala sva si preveč različna, sem brez želje, da bi bila sploh še skupaj….ampak, ali je kje bolje, se sploh še najde par, ki nima hujših težav?

ko bo ostal sam bo znal vse narediti zase, sedaj pamu ni treba ker mu vse narediš ti

Morda si Rahločutna, ampak imaš debelo kožo, zlo. Tako kot si ti bi jst na “nogo dal” – ne bi ti pustil, da narediš stvari, ki bi jih jaz rad drugače. Zamisli se.
aja, … daj mu knjigo za prebrat; Zakaj ženske jokajo in moški lažejo; morda se bo našel not; ti pa tut.

Javi se še kaj.

Očitno mu ne bo več nič ponujala, ker je utihnila… sedaj ga bo on najebal….

Čeprav govori kako ima rada otroke in kako jo skrbi za njih, bo raje razdrla družino kot pa, da bi še karkoli naredila zanjo na drugačen način kot je to počela do sedaj… :/
To kar je počela do sedaj očitno ni bilo dobro.

Po mojem, ko imaš nekoga rad, se zanimaš zanj, se pogovarjaš z njim, sodeluješ z njim, ga objameš in tako naprej.
Jaz pri opisovanju dogajanja ne vidim baš neke velike ljubezni. Njemu je kul, ima streho nad glavo in vso preskrbo, žena mu ne teži, počne kar hoče, za zunanjega opazovalca ima čisto normalno življenje.
Družino (par) razdre tisti, ki nima rad, ne tisti, ki obupa nad drugim, ker mu ne izkazuje več ljubezni (ker je pač ni več). Zato za razdor ni kriv tisti, ki stanje prvi ubesedi, on. Ti imaš resno pobrkane pojme.

No ja, tako enostavno pa spet ni.
Iskanje krivde je v takih primerih neproduktivno.
Dejstvo je, da sta nekaj delala narobe, da je do vsega tega sploh prišlo. Sedaj se lahko obkladamo s tem kdo je za to kriv in kdo ni kriv, oz je manj kriv, ali pa poizkušamo nekaj naredit bolje, drugače, da bi vseeno zadevo nekako spravili tja, ker bi bilo za vse vpletene bolje (še sploh za otroke!).

Ko začetna evforija, zaljubljenost mine, je treba nekaj delat, da se odnos ohranja in to na obeh straneh in ne samo čakat, da bo tisti drugi sam od sebe opazil, da meni nekaj manjka.
Tu te pripravljenosti ni več in se očitno lahko le še obkladamo z občutki krivde in žagamo na pol tisto kar je skupnega…
To nas bo gotovo bolj osrečilo kot pa, če bi vzpostavili boljši odnos…. :/

Koliko energije bo šlo v to, da se razideta in koliko bi je šlo za to, da nekaj spremenita? In ne nazadnje kaj bi nam bilo v večje zadovoljstvo?