pogovor
Mojemu očetu so odkrili raka na debelem črevesu. Nevem, kako naj se z njim pogovarjam,do sedaj sva bila bolj odtujena, zdaj bi pa rada se mu približala z dobro komunikacijo. Prosim vas za vaše besede,koga bi lahko prosila za nasvet, da mi pove kaj in nakakšen način naj govorim.Skratka zanima me pogovor med rakovim bolnikom in svojcem. Ker vidim,da ga je strah, bo v roku 1 meseca operiran, bi se mu rada približala. Je mogoče kakšna zdravnica,ki bi mi dala kakšne informacije.
Pozdravljena,
ce se do zdaj nista prav dosti pogovarjala, obstaja moznost, da se oce tudi zdaj ne bo zelel pogovarjati z vami. Moski se tudi sicer na splosno o svojih boleznih veckrat kot ne ne zelijo pogovarjat. Ce je tako, boste morali to sprejeti in ne prevec siliti vanj – do tega ima pac vso pravico.
Cisto na splosno pa vam kot ozdravljenka od raka lahko svetujem naslednje, ce vam bo uspelo prebiti led in bo pripravljen na pogovor:
bolniku z rakom ne govorite, da saj bo itak vse v redu; ne razlagajte mu o drugih podobnih primerih, za katere veste (podobni se zdijo samo vam in informiran bolnik bo vedel, da govorite na pamet, saj je pri raku vsak bolnik primer zase) – in predvsem mu ne zacnite razlagat o svojih boleznih in tezavah.
Dovolite mu, da vam pove, kako se pocuti, in ga predvsem poslusajte. Morda bi bilo koristno tudi, da se sami malo pozanimate o tej vrsti raka (na spletu je ogromno informacij), tako da boste vedeli, o cem vam pripoveduje. Bodite spodbudni in mu pokazite, da ga podpirate in da mu boste v pomoc. V casu zdravljenja bo potreboval precej konkretne podpore, nekoga, ki ga bo peljal v bolnisnico vsakic, ko bo potrebno (operacija, kontrole, terapije) – ponudite mu sami, da boste to naredili vi.
Potrudite se tudi, da ne bo imel v casu zdravljenja se drugih skrbi, da se bo lahko v celoti posvetil sebi. Pogovorite se z njim o tem, ponudite pomoc. Morda ga skrbi, kako se bodo brez njega znasli drugi clani druzine, kako bo slo z denarjem… naredita skupaj nacrt, da bo pomirjen vsaj glede tega.
Ko sem se sama pripravljala na operacijo in sem sla pred tem na pogovor s kirurgom, je sel z mano partner. Ni se vpletal v pogovor, je pa poslusal in sva se potem o tem lahko pogovorila. Ponudite ocetu, da bi sli z njim, morda mu bo to v oporo – meni je zelo veliko pomenilo.
Povabite ga kdaj na sprehod, na izlet, na kosilo, na kaksno skupno dejavnost, ki ga bo razvedrila, raztresla, da ne bo samo premleval, kaj ga caka.
In samo se vam v spodbudo – moj oce je za rakom na debelem crevesu zbolel pred 3 leti. Operiran je bil v Mb in je tako operacijo kot zdravljenje zelo dobro prenesel. Imel je kemoterapije s tabletami in stranski ucinki niso bili prehudi. Zdaj se dobro pocuti in je vse ok.
Vse dobro vam zelim, vasemu ocetu pa cimprejsnje ozdravljenje.
Ja, pri mojem ocetu so zadevo odkrili dokaj na zacetku, zato vam v zvezi s tem ne morem nic svetovati. Ko bo sel oce naslednjic na pregled, pojdite z njim, ce se bo seveda strinjal; pripravite si seznam vprasanj za zdravnika in se tam pozanimajte, kaj sledi. Zdravnikom se vedno mudi in imajo res malo casa; ampak meni so vedno odgovorili na vse – seznam pa pomaga, da takrat ne pozabis, kaj vse si pravzaprav hotel vprasati.
Ce ima ze metastaze, je to seveda resnejse stanje; ampak moznosti zdravljenja je veliko in nova zdravila tudi se kar naprej prihajajo, tako da le pogumno.
Pa se ena stvar: ker ste njegova potomka, ste tudi vi potencialno bolj ogrozeni zaradi raka na debelem crevesu. Cimprej si priskrbite napotnico in pojdite na preventivno kolonoskopijo, ce se niste sli. Jaz sem jo opravila, ker so mojemu ocetu zdravniki na OI v Mb to priporocili kot nujno (otroci, bratje in sestre obolelega).
Vso sreco.
Živjo,
Tudi jaz imam podoben problem. Očetu so odkrili tvorbe po celem telesu in že prej ni bil ravno najbolj zgovoren. Zdaj pa se je težje pogovarjati z njim saj se ne zaveda vedno kaj se dogaja. Letos sem tudi planirala poroko ki je trenutno na čakanju. Največji problem je ker vemo da ne bo več dolgo z nami, on pa razlaga kaj bo naredil ko pride domov in se pozdravi (takrat se ne zaveda da ima raka). Tudi moja mami tudi bolj zadrži vse zase… mogoče kdo ve če obstaja kakšna pomoč v obliki pogovora za svojce in ne psihoterpevta?