Spoštovani, odpiram temo v dveh pod forumih, saj se ne morem odločiti kam bolj paše in predvidevam, da so v obeh različni svetovalci in bom tako pridobila več znanja. Če to ni pravilno, lahko temo zaprete.

Potrebovala bi pomoč pri vse večjih težavah s pogovarjanjem v razmerju. Pogovarjanjem v smislu o težavah, problemih in tudi “day to day stuff”, ker se mi zdi da tudi ti majhni pogovorčki trpijo, ker večjih nikakor ne uspeva razrešiti.

Spoznala sva se mlada in neizkušena, zdaj sva skupaj že 10+ let in lahko rečem, da si želiva tudi ostati skupaj, vendar sva res na neki točki, kjer ne znam naprej oz. po njegovo preveč kompliciram, pretiravam, se sekiram, sitnarim, histeriram, sem preveč občutljiva, sama pa v vsem tem dejansko zelo čustvenem stanju niti ne vem, ali je vse to res in se res moram spremeniti, ali mi te stvari samo govori, da me prizadane in da se ni treba ubadati z dejanskim problemom.

Vsaka zveza ima svoje težave in po mojem mnenju jih je potrebno čimpreje rešiti in kadar naslovim nek problem, ponavadi niti ne morem povedati do konca, ker me še vmes začne prekinjati da on pa ni to pa da sem jaz tisto pa.. niti nima veze kaj, bistvo imam kar naenkrat preusmerjeno iz težave v samo prekinjanje, kar sem že od nekdaj razlagala, da mi res ni všeč, ker mi preusmeri tok misli in me spravi “na obrate” (počutim se zelo nespoštovano, kot da ni važno kaj imam za povedati). V splošnem sem prevej flegmatičnem človek, vendar v pogovorih u njim čutim, kod da želi samo zmagati in ne dejansko rešiti, kar je za rešit. Zdi se mi tudi, da on težave ne vidi tako hude kot jaz in se mu niti ne da uvadati s tem, zaradi me prekine da sem preveč občutljiva ali da kompliciram, in sem potem parkrat res postala čisto histerična, ker se je v tem času nabralo že ogromno enih stvari v meni, ki jih ne morem ven dat ker me ne posluša in potem samo tlačim in tlačim, ven pa prihajajo ko je najmejn treba.

Trpi odnos in trpim jaz, verjamem da tudi on. Ne vem, ker mi ne pove kako se počuti. Gre pa dejansko vse skupaj na slabše, mi je tudi že rekel kako mu grem na k**** in podobne krute, in namesto, da se opraviči, reče da znam biti včasih res težka in se ne more zadržati.

Je nekako tako, da ko se imava lepo se imava zelo zelo lepo, ko se imava pa grdo, se imava pa zelo zelo grdo. Trenutno sem v stanju, ko sem vse skupaj “zlila na papir”  in se mi mogoče jutri ne bo zdelo tako grozno, ali pa bo mogoče še slabše, ne vem..

Potrebovala bi pomoč ali v smislu kako naj to skupaj rešiva, ali pa kako naj to sama pri sebi rešim. Hvala za branje in lep pozdrav.