podarim pudelčka
Meni se ne zdi, da je bila Kati napadena, je pa vzela na znanje, da je bila nasrana.
Čisto slučajno poznam lastnico pudljice, ki je imela pred dvema letoma leglo (rodovniška psička in rodovniško leglo), pa se najbrž ne bo šla več teh hecov. Mladičkov je bilo malo (4), potreben je bil carski rez. Klicale so v glavnem same budale, ki so se hotele cenkati za ceno, še preden so sploh videle psa. Ampak ti so bili še OK, ker so vsaj vedeli, koliko cirka stanejo pudlji. Večinoma pa jih je kap, ko so izvedeli za ceno (kar pomeni, da se pred nakupom očitno niso čisto nič pozanimali). Nazadnje je enega mladiča kar obdržala, ker se ji preprosto ni več dalo razlagati, pregovarjati in poslušati neslanosti.
Kati, upam, da boš našla primerne lastnike.
Sej je vse lepo in prav in zelo cenim vaš trud! Tukaj sploh ni debate, res! Če bi bilo več takih, ki rešujejo problem današnje potrošniške družbe, ki funkcionira po sistemu: kupim, izrabim, zavržem z brco, bi bil svet mnogo lepši. Vendar se mi zdi, da bi morale biti strpnejše do tistih, ki v dobri veri ponudijo živalco na tak način, ker so njeni nameni brez dvoma dobri. Če ne bi bilo tako, bi ta pudeljček že verjetno taval naokoli, če ne še kaj hujšega. Ravno zato mislim, da ni treb ljudi takoj napasti. Saj nismo vsi slabi!
Jest zase vem, da če bi imela prostor, predvsem pa razumevanje ostalih stanovalcev naše hiše, bi pobrala vse kar se da najti na cesti, pod njo, vse tisti, ki so tik pred usmrtitvijo…. pa žal ne morem. Plus to, da bi postala naslednja Milena Močilnik, ki bi jo potem spet pljuvali, čeprav bi želea le pomagat. Tako je to! JESEM ZA POMOČ IN SVETOVANJE, VENDAR S PREDHODNO OCENO ZA KOGA GRE IN NE KAR PO NEKEM PAVŠALU OBSOJAT NA GRDE IN ZLOBNE VSE, KI MORAJO DAT ŽIVAL, ZARADI TEGA ALI ONEGA VZROKA STRAN OD SEBE.
Verjetno si vsi želimo, da ima vsak kužek topel dom. Vendar pa se mora tako bivši kot novi lastnik zavedati določenih zadev:
1. Vsi psi v rodovniškem leglu dobijo rodovnik.
2. Določene pasme imajo zahtevane določene preglede, ker so psi nagnjeni k določenim obolenjem. Konkretno je pri pudljiv zato zahtevan PRA, pri večjih pasmah recimo slikanje kolkov …. Nerodovniški psi imajo večjo možnost, da fašejo kaj od tega, ker starši ne opravijo vzrejnega pregleda.
3. Novi lastnik mora vedeti, zakaj se pes oddaja, poznati mora tudi morebitna tveganja.
4. Kdor oddaja psa bi moral vsaj toliko vedeti o pasmi, da zna novega lastnika poučiti, na kaj naj bo pozoren.
in še in še ….
Zmaja
praviš, da vsi psi v rodovniškem laglu dobijo rodovnik, kaj pa drugo leglo v enem koledarskem letu ob predpostavki da sta starša ista.
zahtevan PRA, to je dokaj nova preizkava, ki je samo priporočena in se izvaja na zahtevo kupca.
ja novi lastnik res mora vedeti zakaj se pes odaja in ne dvomim da tega ni vedel, kaj lahko pričakuje pa nihče ne ve ,tako kot ne moraš vedeti in biti 100% tudi pri psu z rodovnikom.
novi lastnik se lahko tudi sam pouči, na kaj mora biti pozoren in še in še.
po teh tvojih razlagah, ne bi smel nihče posvojiti psa iz zavetišča, ker tam včasih neveš niti iz katerega kraja prihaja, kaj šele zakaj so ga zapustili in najmanj ne veš, kaj lahko pričakuješ pa ne samo po zdravstveni plati ampak tudi o njegovem vedenju.
Ja in hvala bogu, da so na svetu tudi taki, ki se upajo prevzeti tako tveganje.
Biba drugega legla v koledarskem letu ne bo imel noben pošten vzreditelj. Če pa se slučajno naredi nenačrtovan skok, pa je malo verjetno, da bo ravno med dvema rodovniškima kužkoma. Sicer pa tudi v tem primeru leglo ne bi bilo rodovniško. Torej ne zavajaj ljudi. Rodovniško leglo je leglo, ki je odobreno s strani KZS, kjer sta oba starša rodovniška in z vzrejnim dovoljenjem. Vsako drugo leglo je nerodovniško.
Praviš da jaz trdim, da nihče ne sme posvojiti psa iz zavetišča. Tega nisem trdila. Trdim pa, da je lastnik psa, ki oddaja psa dolžan novega lastnika informirati o psu (če se že gremo, da je oddaja v dobro psa). Na žalost veliko ljudi jemlje kužke samo zaradi izgleda in pojma nimajo, kakšne so sploh značilnosti pasme. Potem pa se zgodi, da ko novi lastnik ugotovi, da kuža lovi vse mogoče živali, da ga ne more imeti odvezanega, kuža pristane v zavetišču ali pa spet išče novega lastnika.
Mimogrede tudi sama sem imela dva mešanca, vendar sta bila od malega pri meni, tako da sem skupaj z njima odkrivala njune posebnosti.
Seveda ni nujno, da vsi vse vedo. Samo meni bi se zdelo fer.
PRA niti ni tako nova zadeva in v tujini se ze zelo dolgo (vec kot 10 let)dolocene pasme testira. Pri nas je testiranje za PRA obvezno za tibetanske pasme in kolikor vem tudi za kodre. Priporocljivo pa je tudi za celo kopico drugih rizicnih pasem in hvalabogu se vse vec vzrediteljev posluzuje teh testov, ki so na voljo tudi v Sloveniji in sploh niso dragi. lp
Biba napisal:
> po teh tvojih razlagah, ne bi smel nihče posvojiti psa iz
> zavetišča, ker tam včasih neveš niti iz katerega kraja
> prihaja, kaj šele zakaj so ga zapustili in najmanj ne veš, kaj
> lahko pričakuješ pa ne samo po zdravstveni plati ampak tudi o
> njegovem vedenju.
Ko posvojis takega psa iz zavetisca (ali s ceste) pac sprejmes tveganja in ves v kaj se spuscas. Ves, da nic ne ves … Zna biti zelo naporno in zna biti zelo drago. Ampak ti je bilo ob posvojitvi jasno, da startas iz nule, da ti o preteklosti – ne glede vedenja, ne glede zdravja, ne bo znal nihce povedati dosti.
Ce pa vzames psa, ki se oddaja, pa je menda fer, da ves kaj je razlog, da kuza isce nov dom in kaksne so morebitne zdravstvene tezave in tveganja. Pa seveda kaj zna, cesa ne, kaj in koga mara in cesa oz. koga ne.
m.
Problem je, da pri najdenčkih njihova zgodovina ni znana, pri psih, ki jih oddajajo lastniki, pa. In ker je za psa in novega lastnika lažje, če se ve, kako in kaj, je edino fer, da stari lastnik išče novega lastnika po meri psa oz. da je novi lastnik seznanjen z morebitnimi težavami/posebnostmi. Če je pes pet let živel s starejšimi, umirjenimi ljudmi, mu najbrž ne bo ravno idealno, če bo prišel v družino s petimi majhnimi otroki.
Ja Biba prvi meseci so odločilni za psička, ker so neizbrisni. Zato je prav, da vejo, kaj se je s psičko dogajalo. Karakter psička se vidi že v leglu. Naša je bila že v leglu vedno prva, samozavestna, radovedna, divjaška … in po enem letu seto ni nič spremenilo.
zmaja
začetni ali prirojen kerakter ja, vendar se da z dosledno vzgojo vse lepo popraviti in seveda nasprotno z slabo vzgojo vse pokvariti, vendar ne v enem samem mesecu kolikor so tega mladička imeli , ampak z psom se učiš celo njegovo življenje in rasteta skupaj.
Da so pa prvi meseci pasjega življenja odločilni, in da pomenijo kakšen bo ta pes v svoji odrasli življenski dobi, ti pa res ne morem pritrditi.
Pojdi enkrat v zavetišče Horjul, pa boš videla, kaj tam Polona naredi iz že skoraj odpisanih psov, ki najmanj niso mladiči, ampak že odrasli psi in to z grozovitimi zgodbami, pa skoraj vsakega pripravi za odhod v novi dom.
Saj je 4 mesečni mladič šele pripravljen na pravo učenje.