Podaljšana QT doba
Spoštovani,
pred časom sem že poslala enako vprašanje, pa očitno ni prišlo do vas, zato se na vas obračam še nekrat.
Imam sina (14 let, normalno razvit, športen), ki so mu ugotovili podaljšano QT dobo, zato zdaj dobiva beta blokatorje. Pred uvedbo zdravil je imel QTc(max) 580 ms in čas nad 450 45% – ugotovljeno na 24-urnem snemanju s Holterjem. Po uvedbi zdravil je najdaljši QTc 530 ms, delež časa pa 17% (na 48-urnem Holterju).
Ves čas pa ima tudi še aritmije. Drugi (daljši) posnetek je pokazal v 48 urah 40 izoliranih monomorfnih VES (Ventrikularnih ekstrasistol? – ugibam), brez drugih znakov za ventrikularno ektopično aktivnost. Poleg tega pa še 1900 izoliranih supraventrikularnih ekstrasistol in 2 krajši epizodi atrijske ektopične tahikardije.
Ker je naš zdravnih trenutno odsoten, vas prosim, če mi lahko malce pojasnite ta izvid.
Že vnaprej najlepša hvala.
Zaskrbljena mama
Pri snemanju električnih dogajanj v delujočem srcu dobimo več podatkov, med katerimi je doba QT, to je čas od začetka električnega dražljaja v srčnih prekatih do priprave srca za novo skrčenje. Normalna dolžina QT je od 320 do 440 milisekund (ms).
Kadar je doba (interval, trajanje) QT daljša, govorimo o “sindromu dolgega QT”. Sindrom dolgega intervala QT je lahko prirojen ali pridobljen. Prirojena oblika je bolj pogosta pri ženskah kot pri moških. Za njen nastanek so “krivi” posebni geni (geni KCNQ1 in KCNQ2), ki motijo presnovo v opnah srčnih celic. Pridobljena oblika pa nastane pri številnih boleznih (sladkorna bolezen, jetrne bolezni, hipertenzija, motena prekrvitev srca, pri nekaterih zdravilih, itd.).
Bolniki “nosilci” sindroma dolgega intervala QT so nagnjeni k napadom motenj srčnega ritma. Bolnike zdravijo z raznimi zdravili (blokatorji beta adrenergičnih receptorjev) ali z vsaditvijo kardioventer – defibrilatorjev.
Lep pozdrav!
prim. Boris Cibic, dr. med.