Sem mamica, danes 11 dni starega fantka. Rodila sem v 39 tednu s sproženim porodom, ki je trajal od 5.30 ure zjutraj do 22 zvečer in se je končal s carskim rezom. Mali je imel porodno težo 2670g, pri odpustu iz bolnice (na ponedeljek pred enim tednom) je bila teža 2490g. V tem času doma, vsaj po mojem mnenju lepo je-količina popitega mleka narašča. Ker svojega mleka še nimam dovolj ga hranimo z apadtiranim mlekom. Po navodilih ga moramo hraniti na 3 ure oziroma 2,5. V začetku je spil do 45 ml dodatka, danes so obroki med 45 (manjkrat) pa do 65 (največkrat gre za 50ml). Na 24 ur torej v zadnjih treh dnevih spije nekaj več kot 400 ml (vsak dan je malo več). Tudi izločanje je normalno, polulan, pokakan več kot dvakrat na dan. Toda na teži pa ni pridobil veliko, danes je imel pri tehtanju 2520g. Patronažna sestra je sicer prijazna a skoraj malo ˝forsira˝vse skupaj. Čedalje več bi mu morala dajati, zdaj že pravi naj pripravim obrok z 100 ml in naj spije čim več, torej 60ml, že ni več dovolj. Toda naš malček je še majhen in se mi zdi, da spije kolikor pač potrebuje, vse drugo pa je že siljenje. Tudi sicer je z njim vse vredu, popek se mu je že lepo zacelil, vsi testi so bili v porodnišnici ok (kolki označeni z 1a) itd. V porodnišnici so celo rekli, da je vse ok, zdrav, ne glede na svojo majhnost in majhno težo. Zelo je priden, taki mali smejko, tudi, če ima kdaj kakšne krče malo pojoka pa se potem hitro potolaži, včasih sicer zaradi zvijanja prebedi kakšne pol ure ali morda več, to pa je vse. Je pa sedaj cela ˝panika˝, ne pridobi dovolj, patronažna je tukaj skoraj vsak dan, sedaj mora celo k pediatru na pregled, meni govori (oziroma je to povedala mojemu)-da bom morda morala kar v bolnico z njim in se mi zdi, da mi to povzroča toliko stresa in skrbi. Svojemu otročku želim le najboljše, vse bi naredila zanj, toda to forsiranje in siljenje k hranjenju in povečevanje količine pri takšni mali teži s pojasnilom, da dojenčki že 7 dan spijejo od 45-70ml na obrok ne vodijo nikamor (verjetno so te statistike namenjene dojenčkom, ki imajo težo nad 3kg in več, kar verjetno ni primerljivo z manjšim želodčkom pri našem malčku?). Mi lahko karkoli svetujete? Kakšno je vaše mnenje?

Pozdravljeni,

dojenčki, ki so rojeni s težo, ki je premajhna za slovenska merila (rečemo jim prelahki ali premajhni za gestacijo), po rojstvu večinoma res hitro pridobivajo težo – predvsem tisti, ki so “stradali” zaradi preslabega delovanja posteljice in so tim. asimetrični (suhceni, a z veliko glavo). Nekateri pač ne – in če je dojenček zadovoljen, če normalno lula, kaka, prespi po nekaj ur in začne dosegati mejnike (socialni nasmeh se sicer pričakuje šele po 6. tednu :-)), ne beležimo vnosa na mililitre in ne tehtamo otroka vsak dan. In na splošno tudi velja, da je lahko siljenje z mlekom (in obsedena želja po hitrem nadomeščanju primanjkljaja) na dolgi rok tudi škodljivo – otroci, ki so bili rojeni premajhni, so prav zaradi takšnega pristopa (v preteklosti) zrasli v debeluščke.

Matematično lahko priporočen vnos tudi izračunamo – ta vnos je v prvem mesecu pri dojenih do 170 ml/kg dnevno, pri tistih na formuli pa do 160 ml/kg. Kar za vašega fanta pomeni, da je 400 ml čisto pravi vnos – torej po 50 ml, če ima obroke na 3 ure – če so redkejši (kar svetujemo zlasti za noč), so seveda posamezni lahko tudi obilnejši.

Mame so v prvih tednih res občutljive in lahko kakšno slabše premišljeno izjavo patronažne medicinske sestre, včasih tudi pediatra vzamejo kot nekaj zloveščega, kot napoved sprejema v bolnišnico (kamor v Sloveniji res ni težko priti – praviloma je vsaka napotnica za sprejem tudi “vnovčena” :-)). Ampak do tja je daaaaleč, prvo zelo uspešno sito bo že pediater.

Da povzamem – zaenkrat vam gre odlično, znate “prisluhniti” svojemu dojenčku. Še bolj idealno bi bilo, če bi se vaš drobižek dojil. Kar pa bo težka, če boste ostali tako zaskrbljeni. Naj torej oči malo prevzame hranjenje in nego za kakšno uro, vi se naspite, pomirite, potem pa hitro z dojenčkom na sprehod, ki bo obema dobro del. In bo dan bolj sončen, noč pa mirnejša.

Se bereva, vse dobro,

Samo malo v tolažbo mamici, moj starejši sin je bil ob rojstvu težak 2370g, pravi drobižek rojen tri dni po roku z carskim rezom ( tretiran kot zahiranček-grda beseda, ampak tako je),dojila skoraj nisem morda deset dni, žal ni bilo mleka kljub temu, da sem probala vsemogoče.Hranili smo ga z adaptiranim mlekom kolkor se spomnim nekje na tri ure, in se je tudi počasi redil, ampak ker sem imela zlato patronažno z ogromno izkušnjami, meje hitro potolažila da pač poje kolikor rabi in tudi naša pediatrinja je bila istega mnenja.In tako smo se redilo počasi, tako da je ob letu tehtal 8600g, bil pa je zdrav in zadovoljen, kljub manjšim težavam z mišičnim tonusom, ki smo ga rešili z fizioterapijo.Za primerjavo, klib temu, da je bil ob rojstvu prelahek, staz mlajšim sinom ob vstopu v šolo tehtala skoraj enako 20 in 22 kg glede na to, da je bil mlajši sin ob rojstvu težak 4070g.Tako da se vse uredu in moja dva sta zda že odrasla in oba odlična športnika.

Hvala JJE507 za sporočilo, ki je več vredno kot teoretične besede…

Pozdravljeni,

pisem v zvezi s zavracanjem hranjenja in posledicno slabim pridobivanjem teze v zadnjih dneh. Sin se je sicer rodil precej težak (porodna: 4300g; odpustna 4080g), a ves čas zelo malo jé. Sicer se dojiva in dodajava AM zaradi premalo mleka. Ze od rojstva je jedel malo; po 20-70ml, kasneje najvec okrog 120ml, ampak to je res redkost. Problem je nastal v zadnjih dneh ko čez cel dan poje mogoče 100-200ml AM. Flaško skoraj popolnoma zavrača, ko jo ponudiš je takoj jok. Če se zares potrudiš uspe pojesti 20-40ml, ob joku. Doji se sicer rad, a velikokrat kmalu zaspi.

Glede na to, da po hranjenju velikokrat še požira, velikokrat polije majhne količine, ves čas jé rokice menim, da ga muči refluks.

Trenutno je tudi prehlajen (precej zamašen nosek, rahlo vnete oči, kašelj, kihanje), morda ga boli grlo in zato noče jesti?

Pleničke sicer niso povsem suhe, ampak veliko manj polulane. Kaka 1x dnevno. Mecava je obcasno tudi vdrta za nekaj casa. Ob prvem pregledu pri 1 mesecu je pridobil 1kg, sedaj do drugega meseca in pol pa 1.5 kg, a zadnjih nekaj dni mislim, da počasi izgublja.

Zanima me ali je to lahko normalno zaradi prehlada/refluksa ali imam razlog za skrb? Res si ne želim, da bi ga za vsako hranjenje morala skorajda siliti.

Če se vaš fant brani hranjenja, najverjetneje ne bo kriv refluks, bolj boleče požiranje – ki je lahko pogojeno s prahladom, lahko pa tudi z nepravilnim cucljem na steklenički – ki bodisi otroka zaliva (zato golta, kar je boleče) ali pa kaplja po malem (in se prav namuči, da kaj dobi iz stekleničke) – luknjico preverite tako, da stekleničko obrnete in mora iz nje lepo kapljati – ne več kot 2-3 kaplje na sekundo, ne sme curljati…

Vseeno težko verjamem, da je ob vnosu 200 ml dnevno uspel nabrati takšno težo. Občasno vdrta mečava ne pomeni izsušenosti (če je otrok pokonci, je skoraj vedno malo pod ravnijo okoliških kosti), suhe plenice so bolj “povedne”.

Vseeno pa velja, da se morate ob nadaljevanju težav z enako intenziteto (in z vašo naraščajočo zaskrbljenostjo) posvetovati z medicinsko sestro v posvetovalnici – ali pa se naročiti na predčasni (torej pred 3. mesecem) pregled pri pediatru. Moje “ugibanje” o možnih razlogih ne bo dovolj.

Srečno,

Lepo pozdravljena,

Vnaprej se opravičujem za daljšo razlago.

Imamo težavo z zavračanjem hranjenja. Dojenček star 4m, polno dojen. Do prvega meseca pridobil 1,4kg, do drugega meseca 1,2kg. Od približno mesec in pol starosti se pojavljajo težave z dojenjem. Dojenček je zavračal dojko, ni želel sesati, jokal na dojki ali pa vzame dojko, kratko sesa, vrže ven, včasih joka, včasih ne, potem ponovno vzame, vrže in tako v krog. Plenice in blato bilo ok. Potem sem šla v ambulanto nujne ped. pomoči, izvidi urina ok, izvini krvi (nizki levkociti in trombociti). Pri tem mi pediater pove da je vse ok, otrok dobiva na teži, to je pomembno. Ko sem rekla, da ga dobesedno moram siliti da sesa ali pa sesa le v polsnu, sem dobila odg “Pol pa ga dojite v polsnu, otrok je zdrav”. To se je nadaljeval, potem sem šla do ene pediatrinje, ker otroka nisem mogla nahraniti niti po 4 urah in takrat bi sesal 3-5min in konec. Ista stvar, isti odgovor. Nasvet da ga ne silim, je koliko želi, pa tu na 4 ure je ok. Sem sprejela. Do 3 mesečnega pregleda sem še enkrat šla do svoje pediatrinje, ker je poleg slabega sesanja imel vodeno in sluzasto blato. Je rekla, da je to ok, on dobiva na teži, bo minilo obdobje zavračanja, možno da ima refluks.  Zaprosila za ponovno krvno sliko zaradi levkocitov, je rekla, da ni potrebno, saj je to bil prehlad. 3mesečni pregled, dobil na teži 720g. Vmes kontaktiram 2 svetovalki za dojenje, nobene pomoči. Odgovori kot so: verjetno ste vi zaskrbljeni, otrok to čuti, zato ne je, “snowball effect”, bo minila faza, itd niso pomagali. Ko sem zaprosila za pomoč pri pravilnem pristavljanju, ker sem mislila, da je mogoče to vzrok, sta rekle obe če je toliko prva 2m dobival na teži, pristavljanje je sigurno ok. Po 3. mesecu ga postaja težje nahraniti, saj je postal zelo močen, ne morem ga več malo prisiliti, saj se zvija, umika glavico, itd.. Podoji trajajo 10min, od tega on do max 2min je, ostalo se jaz borim z njim. Pri polovici podojev, ko mu še niti dojka ne dotakne usta, začne kričati, takoj ko umaknem, se umiri. Vmes se pojavlja zeleno vodeno blato, pravijo virus. Ko sem omenila, da bi uvedla AD mleko, je rekla – škoda, saj imate dovolj mleka, to je najboljše za otroka. To je trajalo 15 dni (zeleno blato). Potem sem 100x klicala, da otrok ne je, nervozan je, joka na dojki (te dni je bilo najhujše oziroma skoro tri tedne oktobra), sestra mi vsakič reče da mi je otrok lačen in da dam AD mleko. Poskusila, noče. Ponovno kličem in prosim za pregled, dobim od sestre odgovor da mi je otrok lačen in da kot mamica moram ustrajati da ga nahranim. Znorim in zahtevam zdravnico na tel. Ko je pogledala njegov karton in da je lepo pridobival na teži, ga je naročila na pregled. Na pregledu vse ok, razen teže. V 3 tednih dobil 150g, ponovno omenja refluks kot možnost in uvedbo goste hrane. Ko sem vprašala kako bo gosta hrana pomagala pri sesanju in dojenju, ni imela odgovor. Izvid urina ok, izvid krvi, ponovno nizki levkociti. Čez en teden (25.10.) ponovno na pregledu, dobil le 45g, ostalo vse ok. Na tem pregledu pa se krivda obrne name in mi zdravnica pove, da me bo poslala na pediatrično, ker forsiram dojenje zato ker je popularno. PROSIM? A nisem jaz bila tista, ki je več kot 2 meseca konstatno klicala in bila dosadna, da otrok zavrača dojenje in vedno dobivala iste odgovore – lula in pridobiva, vse je ok. Drug dan (oz. danes 26.10.) me je poklicala in rekla, da so levkociti še vedno slabi in da je to verjetno zbog nehranjenja in dala nujno napotnico za ped.kliniko.

Jaz sem sedaj v skrbeh. Več kot 2m se borim z vsakim dojenjem, pred vsakim hranjenjem mi je slabo v želodcu, ker vem kaj me čaka. Bila sem ustrajna in dosadna z klicanjem in pregledi, vendar sem na koncu jaz izpadla kriva, ker sem “forsirala popularno dojenje”. Seveda, pa sedaj sebe krivim in ne vem kaj me jutri čaka, verjetno bodo tudi v ped.kliniki mene krivili. Skrbi me za otroka, želim vse najboljše za njega, vidim da se muči s sesanjem in ne vem kaj je narobe. Jau pa sem zelo utrujena od dojenja, bolj psihično kot fizično, a večino časa sem sama z otrokom.

Zanima me še Vaše mnenje. Bila bi zelo hvaležna!

Lp, Ivana

Pozdravljena,

se opravičujem za kasen odgovor – ki bo krajši, kot verjetno pričakujete. Tudi zato, ker ste verjetno že imeli obravnavo na Pediatrični kliniki. (Morda se motim (oziroma upam, da se) – a se mi zdi, da tudi tam kakšnega rešilnega odgovora niste dobili.)

Mnoge mame imajo podobne težave (“muke”) z dojenjem in hranjenjem. In jim meseci do uvedbe goste hrane (pri mnogih pa tudi še dlje, do 1. leta) minevajo v stresu, paniki in stiski. In dejansko drži, da mi, zdravstveni delavci forsiramo dojenje – ker je res najbolj varna, zdrava in prebavljiva hrana za človeškega mladička. In dokler gre dojenčku dobro (odraz tega je zlasti pridobivanje teže), zelo malo “upoštevamo” stiske in malodušje pri mamah. Vaša zgodba je vzorčni primer za to …

Nekateri dojenčki zavračajo dojenje, bolj z veseljem pa pijejo adaptirano mleko po steklenički – a je teh res manjšina, večina ima hranjenje za “muko” in starši najdejo sto in en način, da jih prelisičijo (v to skupino sodijo praktično vsi zelo nezreli nedonošenčki, zato mi je to še kako znano): hranijo jih res v polsnu, med gledanjem TV (v tej starosti ni važno, kaj je na ekranu), v banjici, med “gledališko predstavo” celotne družine, ki se “pači” pred dojenčkom…

Težave, ki jih navajate, niso tipične za gastroezofagealni refluks, zato dvomim, da bi zdravila (npr. pantoprazol) ali gostitev mleka s kosmiči kaj pomagala. Bolj me spominjajo na težave pri požiranju, ki so povezane s povečano občutljivostjo zgornjih prebavil in posledičnimi krči požiralnika – ki pa večinoma minejo same od sebe. Če ne, so v pomoč logopedi s specialnimi znanji za takšne težave, ki delajo v razvojnih ambulantah – zlasti pa v URI Soča v Ljubljani.

Nizki levkociti v tej starosti pa niso NIČ POSEBNEGA, bolj kažejo na to, da se dojenček še ni srečal s takšnimi okužbami, ki bi sprožile povečano tvorbo belih krvničk za obrambo.

No, natresla sem vam le nekaj misli. Tudi zato, ker vam ne morem ponuditi “čudežne paličice”, ki si jo tako težko želite. Je pa tu najbolj uspešen dr. Čas – torej bo kmalu bolje.

Srečno,

Dr. Cerar pozdravljena. Sem mamica Leva, ki je bil v vasi oskrbi v mesecu novembru. Rodil se je 17.11. z urgentnim CR zaradi hudega iugr. Ob rojstvu je imel 1440g (34/5), 43 cm. Do 3.12. Je bil na intenzivni negi, 8.12.sva odsla domov. Mleko sem si crpala v porodnisnici, doma se kaksen teden, potem pa zal ni uspelo in smo zaceli v celoti z AM.
kar me zanima je pridobivanje teze sina. Vem, da zahirancki pridobivajo pocasneje, pa vendar sr mi zdi, da se kolicina popitega mleka ne povecuje ze nekaj casa. Nekaj podatkov:

17.11.: 1440g (43cm)

odpustna teza 8.12. 1780g

5.1. 2550g (46cm)

23.1. 2990g

6.2. 3360g

17.2. 3600g (51cm)

15.3. 4410g

22.3. 4590g

Dnevno ima 7 obrokov, zadnjega okoli 19-20h zvecer, takrat tudi zaspi, potem se zbudi okoli 1 zjutraj in 6 zjutraj, samo spije mleko in spi naprej. Spi do 7 zjutraj.
ali je teza ok, ali bi ga morala ponoci med daljsim spancem zbuditi za hranjenje? Danes je star 4m 6dni in popije dnevno max 610ml.

hvala za odgovor in lep pozdrav v Ljubljano.
Lina in Lev

Sicer sem odgovorila že preko e-pošte – pa vseeno, za Levove “naslednike”.

Ja, drži, predrobni novorojenčki bistveno počasneje pridobivajo grame kot njihovi primerno veliki in debeli vrstniki. Kar je normalno in zaželjeno – prekomerno hranjenje (ki je bilo “moderno” pred desetletji) je namreč privedlo do presnovnega reprogramiranja – in v odrasli dobi so bili lahko takšni otroci debeli, s kupom kroničnih srčno-žilnih ter drugih bolezni.

Pridobivanje gramov, ki ste ga zelo natančno navedli, je znotraj rastnih krivulj, ki so za Leva predvidene. Zato ni nobene potrebe, da bi kakor koli spreminjali vajin ritem hranjenja. Predvsem se prilagodite njegovim željam in naj bo hrana za užitek, ne pa (skoraj obsedeno) seštevanje mililitrov vnosa in spremljanje njegovih gramov.

Pozdrav obema,