Najdi forum

Drage mamice angelčkov!
31.12. sem tudi sama rodila angelčka – v 32.tednu. Do 28. tedna je bilo vse OK, potem pa bum – na vratu ima neko tvorbo, sto ultrazvokov, cel december v bolnišnici, potem odpust za čez praznike, vse dokler ga doma nisem več čutila. Umrl je, še preden je sploh lahko zares zaživel. Po težkem porodu ga nisem mogla niti objeti, niti pogledati. In čeprav vem, da je bil hudo bolan, da bi mu bilo na tem svetu pretežko, boli. Tako zelo sem si ga želela. Mojega prvega malega pobeka, ki mi je na vsakem UZ tako lepo mahal. Čeprav si dopovedujem, da mu je tam, kjer je zdaj, lepše. Bila sem že v parku zvončkov in mu prižgala svečko, imam veliko podporo fanta in družine, ampak ko ostanem sama . . . .
Zato sem začela brskati po netu, in našla tale forum. Ne morem verjeti, koliko vas je, ki prestajate prav takšno preizkušnjo. Takoj mi je pri srcu malo lažje-prej sem bila na trenutke tako zelo sama, zdelo se mi je, da življenje ne more biti bolj krivično. Strah me je 28.2., ko naj bi bil predviden datum poroda. Vsakič, ko katera od znank iz bolnišnice rodi zdravega otročka in mi to sporoči, me zbode naravnost v srce. Pa ne, da sem nevoščljiva, samo zakaj??? ga tudi jaz nisem mogla objeti, čeprav sem si ga tako zelo želela.
Upam, da bom kmalu lahko šla naprej. Čeprav nikoli ne bom pozabila mojega malega pobeka. Vsak dan mu prižgem svečko in ga nosim v srčku povsod. Na trenutke mi je malo žal, da ga nisem pogledala, zato si počasi ustvarjam svojo podobo, kakšen je bil. Zdaj lahko na ulici že tudi pogledam druge lepe male pobeke, čeprav vedno močno zaboli.
Hvala vam, drage mamice, ki ste mi s svojimi pismi vlile malo nove moči, da bo morda nekoč tudi meni lepše.
Nosite svoje angelčke v srcih še naprej, tako kot bom jaz mojega.

Lep pozdrav,
Luci12.

Draga luci12 zelo mi je žal, da vašemu otročku ni bilo dano živeti z vami. Omenjate datum 28.2- na ta dan se je pred 8 leti rodil moj fantek, ki je kmalu po rojstvu umrl. Ko mu bom za rojstni dan prižgala svečko, se bom spomnila tudi na vašega angelčka……

Luci12, iskreno sožalje.
Ne pozabi, da nisi sama, da nas je mnogo, ki nam je življenje namenilo spoznati kaj pomeni izgubiti ljubljene pikice.
Vse dobro in drži se!

Tudi moj pobek je moral prezgodaj umreti v mesecu februarju. Od tega je že kar nekaj let, pa vendar ne mine dan, ko ne bi mislila nanj.
Drži se, pošiljam ti velik objem.

Draga moja!

Najprej iskreno sožalje.

Moja deklica se je rodila v 33. tednu in tudi ni preživela, a iz drugačnih razlogov, kot tvoj pobek. Pa je tudi po skoraj 5-ih letih vsak trenutek z mano!

Vse dobro na poti proti mavrici!

Vidka

Draga moja luci, iskreno sožalje!

Kako krut je današnji svet, kakšne preizkušnje nas še čakajo ne vemo, dokler nas ne doletijo. Pa vendar mislim, da smo tukaj sami taki, ki smo preživeli najhujšo izkušnjo kar jih je v življenju. Takrat, ko se največje pričakovanje, največje veselje spremeni v naj hujšo bolečino, grozo, moro….
Želim ti, da ti dnevi minejo najlažje, čeprav je to slaba tolažba. Tudi meni je umrla prvorojenka, rojena v 34.tednu, 10 ur po porodu. Veliko krat se spominjam njenih gibov in brc v trebuščku, spominjam se, kako se je na UZ skrivala, da nismo mogli točno videti kaj imamo pod srčkom. Danes je ta moja največje sreča, največja žalost. Pa sem prehodila vso trnjavo pot do sem, do danes, da tudi tebi lahko namenim par besed. Verjemi mi, težko bo, ampak kar nas ne uniči, nas dela močnejše. Pa še kako zelo to drži!!!! Upam, da te okolica razume in ti pusti žalovati, upam, da so prijatelji s teboj in ko bodo oni utihnili in mislili, da je že vse za teboj, da si iz naj hujšega ven, pridi spet sem, ker tudi to se bo dogajalo. Tukaj, boš vedno našla lepo besedo za sebe, za tvojega miškota, spoznala kako novo prijateljico, ki te razume, posluša in mogoče samo ponudi ramo za jok.

Če želiš, mi lahko pišeš tudi na mail, kjer te bom z veseljem brala in ti pomagala skozi žalovanje.

Topel objem sredi zime od mene in mojega angelčka Anemarie

LP
Mojca

Draga Luci,
iskreno mi je hudo in ti izrekam svoje sožalje ob boleči izgubi ljubega sinka.

Tudi sama dolgo nisem našla smisla prezgodnje smrti ljubljenih otrok.
Po dveh angelčkih imam zdaj dva živa in zdrava otročička.

Takrat sem šele našla smisel v odhodu prvih dveh otrok: če prva dva ne bi postala angelčka, potem nikoli ne bi imela teh dveh otrok, ki mi pomenita vse na svetu.
Tako pa imata moja zemeljska otroka na nebu vsak svojega angelčka, ki ju čuvata. In tega, draga moja, nima vsak.

Verjami, da boš tudi ti imela otroka, ki ga bo čuval prav poseben angelček.

Pošiljam ti močan in topel objem.

Iskreno sožalje.Vem,kako ti je.Tudi mi smo s tabo,če rabiš pogovor ali pa kaj drugega.
lp D.

Oh, Luci12,

kako zelo te razumem. Tako zelo čutim tvojo bolečino. Jaz sem rodila 12.01., v 23 tednu. tudi mojemu fantku ni bilo dano živeti.

Ne vem kaj naj ti rečem. Samo to kot so rekle druge punce meni tu na forumu. Vedi, da nisi sama, vedi, da te razumemo, vedi da boš tukaj vedno našla toplo besedo.

Pošiljam ti najtoplejši objem, Brina

Včasih si želim, kako lepo bi bilo, ko bi bila tudi sama otrok. Veš, doma imam dve deklici, 3 in 5 let, in obe sta v tistem obdobju, ko verjameta. Verjameta v vse. V čarovnice in prince. V dobro in slabo. V ljubezen in dobroto.
In ko pridejo trenutki, ko se na njunih licah zariše obop in nejevera, jima pravim: Vse bo še dobro, vse bo še dobro.

Včasih si želim biti na njunem mestu. Želim si, da bi tudi mene nekdo stisnil k sebi, in mi s prepričanjem v glasu, besedah, rekel, boš videla, vse bo še dobro. Vse bo še dobro. Zopet bo po tvojem trebuhu brcala nogica nerojenega a zdravega otročička, ki bo nekoč bratec ali sestrica in bomo še bolj veseli, še bolj vere polni v dobro, v vse dobro.

In tako zatisnem oči, in si pravim, vse bo dobro. Vse je dobro. Vse ima svoj razlog, po vsem, bom še bolj vesela, še bolj srečna, ko bomo dobili še enega člana družine. Glej, pravzaprav ni razloga, da bi obupavala, pravzaprav imam polno razlogov, da se veselim. Novih začetkov. Novih možnosti. Novega življenja.

In tudi tebe, in tudi vse ostale stisnem k sebi, kot stisneš k sebi otroka, in ti (vam) pravim, vse bo še dobro. Vse bo še dobro. Res. Vse bo še dobro.

New Report

Close