MOJ SIN JE REDNO KADIL TRAVO, VERJETNO ŽE VEČ LET. NAJPREJ JE ZAČEL POPUŠČATI V ŠOLI, VELIKO JE ŠPRICAL, ODSOTEN JE BIL V ŠOLI IN DOMA PO VEČ DNI SKUPAJ. NATO JE POSKUSIL DELATI V VELIKO OBLJUBLJAL, VENDAR JE BIL TUDI PRI TEM NEUSPEŠEN, KER OBVEZNOSTI NI JEMAL RESNO. DA JE IMEL MIRNE POČITNICE, SE JE ODLOČIL VRNITI V ŠOLO IN PONAVLJATI RAZRED. V TEM ČASU SEM SE VELIKO SEZNANILA KAM PRIPELJE UŽIVANJE MARIHUANE. ODLOČILA SEM SE POČAKATI DO PRVE KONFERENCE. ŽE ZJUTRAJ SI JE PRIPRAVIL ŠPINELE ZA ČAS POUKA, V ŠOLI JE SAMO VEGETIRAL IN SE ZABAVAL V ZADNJI KLOPI. OB KONFERENCI JE BILA SITUACIJA PORAZNA, KLJUB PONAVLJANJU. ZAVEDAJOČ SE, DA FANTU, KO BO ZAŠEL V TEŽKO DROGO, SAMA(LOČITEV) NE BOM KOS, SEM SPRAVILA TAKRAT ŠE SEDEMNAJSTLETNEGA SINA V RETO CENTER V ŠPANIJO. OB ODHODU JE OBLJUBLJAL, DA GRE SAMO ZATO, DA SE ME REŠI IN ZATO, DA BO OB POLNOLETNOSTI ŠEL PO SVOJE. RES, PO PETIH MEECIH JE IMEL 18 LET IN S TRIDESETLETNIKOM ODŠEL IZ KOMUNE BREZ SLOVESA IN MENI NEZNANO KAM. TUDI STARŠI TEGA FANTA NE VEJO KJE STA.
KAKO NAPREJ?
VEM, DA SEM SINU PREVEČ NUDILA, DA SAM ZASE ŠE NI NAREDIL PRAV NIČ. ALI JE ZDAJ PRILIKA ZANJ, DA DELA PO SVOJE?
ALI MORA PASTI NA DNO? MOJI DNEVI SO GROZNI, OD TEGA JE ŽE MESEC IN POL.

Lep pozdrav!
Se opravičujem zaradi zakasnelega odgovora. (dopust)
Nahajate se v zelo težki situaciji, saj očitno ne veste, kje se vaš sin nahaja. V takem primeru menim, da ni druge možnosti kakor čakati in upati. Menim, da se bo vaš sin prej ali slej vrnil domov. Res je tako kot pravite, da mora najprej doseči dno. Globina dna je od posameznika do posameznika različna. Šele takrat bo pripravljen na to, da vidi kaj mu je droga naredila v življenju. Za zdravljenje se bo odločil takrat, ko bo imel zaradi posledic droge več slabih stvari kakor dobrih.
Če boste dobili kakšno informacijo več o njem, lahko ponovno pišete.

Ponovo Vam pišem, kajti situacija je še ista. Sin je s prijateljem nekje na obali Španije. Poleti ga je šel oče obiskat. Našel ga je na plaži, pravzaprav oba, vse imetje sta imela v nenem rukzaku, bila sta strgana, brez doma in lačna. A imela sta hašiš v torbi. Oče je želel oba pripeljati domov, a sin se ni dal, zato jima je zrihtal in plačal sobo za dva meseca, nato ju je žalosten zapustil.
Midva z očetom sva ločena že skoraj deset let, vedno sva sorazmerno dobro sodelovala, čeprav v glavnem na osnovi moje tolerance. Narazen sva šla zaradi njegove nezrelosti za zakonsko življenje. Tudi sam goji travco zase, nikoli ni bi najbolj na realnih tleh. Je umetnik, a na nek svoj način živi normalno življenje. Zaradi slabih izkušenj z možem in slabih izgledov, sem se toliko bolj bala za sina, ki mu nisem bila kos. Nisem mu bila več kos tudi zato, ker sem ga v otroštvu zelo razvajala, smilil se mi je zaradi hibe, s katero se je rodil in zaradi zapustitve s strani očeta. Bala sem se, da ne bo iz trave zašel v trdo drogo, vedela sem, da v bivšem možu ne bom imela potrebne podpore. Zato sem ga prisilila v komuno, kjer je bil le pet mesecev. Ko je bil oče na obisku, so se skupaj zakajali. Grozno me je prizadelo, ko sem izvedela, da ponovno kadi in da mu bivanje v komuni ni pustilo nobenih pozitivnih posledic. Sama sem zelo načelna, hotela sem vzgojiti sina v odgovornega človeka, do sebe in do drugih, kar sem pri bivšem možu zelo pogrešala. A zgodilo se je najhujše, sin je postal dosti slabši, je samouničevalen, izgubljen, mislim, da me sovraži, občutek imam, da se mi na nek način maščuje. Sem zelo žalostna.

Spoštovana gospa Mima lepo pozdravljeni!!

Brala sem vašo objavo oz. zgodbo o vašem sinu in bivšemu možu ki me je zelo ganila in hkrati presenetila! Ne morem, da vam ne bi povedala ampak zgodba je zelo zanimiva in me zanima kako je kaj z vašim sinom? ali se je vrnil domov, vas je kaj poklical, se vsaj javil in povedal kako je z njim? naj vam povem da dokler bo imel podporo očeta, ki ga bo zalagal z denarjem in se z njim zakajal ga ne bo domou, niti se ne bo javil ker mu je preveč všeč to življenje! Dokler se mu bodo dogajale same dobre stvari, dokler od njih ne bo odnesel nič slabega se ne bo vrnil sploh pa ne če ima očetovo podporo.Če bi bil oče kot oče dovolj zrel, bi ga pripeljal domou ali pa bi ga tam pustil brez vsega ne pa da mu plačuje za 2 meseca sobo in hrano, zraven se pa še zakaja!
Zelo me zanima kaj je z vašim sinom??!

Sin se mi oglaša približno enkrat mesečno, s prijateljem skupaj stanujeta in delata, največkrat zidarska dela, skoraj vse vikende. Imam občutek, da se zelo trudita, saj želita celo v večje stanovanje in skleniti pogodbo o delu. Zaenkrat gre gotovo za delo na črno. Sin mi prizna, da včasih pokadi špinel, vendar nikdar kaj močnejšega. Zelo je ponosen, da sam pere in kuha in da je priden delavec. Jaz sem pravzaprav zadovoljna, vedno sem slutila, da ima izredne sposobnosti prilagajanja in iznajdljivosti. Predvsem pa sem zadovoljna zato, ker mu sama nikdar ne bi omogočila take “šole za življnenje”, kot jo dela sedaj. Stalno bi skrbela zanj, nikdar ne bi mogla zahtevati od njega denarja za hrano in stanovanje, silila bi ga v šolo, jokala in jemala pomirjevala, ..skratka, to kar se je zgodilo, je zanj najboljša šola. Sam, osemnajstleten, se preživlja v tujini.

S ponosom pove. da ni nikdar nič ukradel, ko sta s prijateljem pobegnila iz komune, sta potovala iz seveza na jug, brez centa, preživela sta s prosjačenjem. Potem sta najprej poiskala pomoč pri Rdečem križu, kjer sta tudi nekaj časa bivala. Zaradi spora z drugimi sta to bivanje zapustila in se preselila k nekemu invalidu, ki jima je ponudil dom v zameno za nego in ureditev stanovanja. kmalu sta spoznala, da je invalid pravzaprav homoseksualec, ki jima je dal sobo za pričakovane druge usluge. ponujal jima je tudi kokain, a ga nista vzela. Od invalida sta zbežala na ulico. bilo je poleti, tako, da sta lahko živela na plaži, delala sta priložnostna dela, ki sta jih umazana in razcapana težko dobila. Takrat je sina obiskal oče, z njim nista hotela domov. pomagal jima je do sobe, od takrat pa pridno delata.

Res je, da je oče nezrela osebnost, umetnik, ki tudi sam zase goji marihuano. Sama sem sinu jasno povedala, da tega početja ne odobravam in da sem pri nekdanjem možu to težko prenašala. Sin mi je odgovoril da mi da prav, čeprav občasno kadi tudi sam. Vseeno pa mislim, da ne bi imel dela, če ne bi bil prizadeven, kar pa s stalnim kajenjem ne bi bilo možno. Povedal mi je tudi, da je njegov prijatelj, ki je star že 30, močno skurjen zaradi heroina iz preteklosti, da je veliko prestal preden je “ozdravel”, da se ne misli več vrniti v nekdanji način življenja, vendar nima dovolj energije, zato je precej odvisen od sina. Na nek način sem ponosna nanj, zdi se mi, da bo kmalu zrelejši od očeta. Glede ostalega nočem več usmerjati sinovega življenja, končno sam odloča, izurjena sem že tako, da ga niti ne vprašam kdaj pride domov, kakšni so njegovi cilji, kako bo š šolo,…O VSEM NAJ ODLOČA KONČNO SAM.

Robi, kaj mislite? A delam prav?

Mima, zavidam vam vašo moč. Imejte jo še naprej.

Lep pozdrav!!

Vaše pismop me je zelo šokitralo. Verjamem vam in wem kak je to ja,vem kako se počutite.Verjemi te mi da vas bo začel čez čas pogrešati in se bo vrnil k vam.Sej ste klub temu vi njegova mama.Mama je samo ena pravijo.Tak da se ne sekirat.In tak kmot je g.Robi rekel samo do takrat lahko čakate in upate.Samo ne si dovoliti da bi vcam misli zašle na negativno stran,npr.da se ne bi vrnil.Bo se verjemite.Vas popolnoma razumem.

Držite se!!
pa lep pozdrav