Najdi forum

Sploh ne vem kje zaceti mojo zgodbo ,sedaj sem vsa na trnih in žalostna za umreti, čeprav vem da bom mogoče rabila še to moč.
Pred tednom sem bila operirana na zunanjem spolovilu .Odsranili so mi polovico spolovila (levo) in sedaj čakam izvide ali je tumor maligen ali ne . Operacija me je zelo potrla ker sem stara šele 49 let in za te zadeve odločno premlada . Vse izvira iz moje predhodne bolezni .Pred 18 leti sem zbolela za rakom na vratu maternice .Takrat pri 32 letih so mi odstranili maternico in jajčnike ,bila sem obsevana ./ let je bil mir ,potem mi je začela noga zatekati .Po dolgem času so ugotovili da gre za limfedemin mi predpisali kompresijsko nogavico ki jo redno nosim .Ampak da ne bi bilo prelepo se mi je na spolovilu zacela delati neka novotvorba .Spet sem šla do onkologinje in mi je vse s kupaj požgala .Eno leto je bil mir ,potem se je zadeva spet pojavila ,a še v večjem obsegu .Po pogovoru z zdravnikom sva se odločila da se vse skupaj izreže.A po operaciji je bilo žal tako da so odrezali celo stran spolovila .Zame je bil to šok .Imam dobrega moža ampak vseeno mi je bilo hudo da mu povem kakšno je stanje po operaciji .Kako zgleda .Mož me je miril ampak jaz imam slabo vest kot da sem ga prikrajšala za nekaj ,vzeli so mi nekaj kar me dela žensko .Ne vem če me kdo razume kako mi je in če kdo to bere in pozna koga ki je to dal skozi ali pa je dal sam ,prosim naj se mi javi in mi svetuje kako se spopasti stem problemom sama v sebi .Vsi me tolažijo ampak nihče ne more razumeti kako se počutim .Sem samo še senca osebe kakršna sem bila pred operacijo .Srah me je prvih spolnih odnosov čeprav me mož tolaži da bova tudito dala skozi .Počutim se manj vredna ,nezanimiva in kot SPAKA.

marela

Veliko pogovora z možem, povej mu kaj čutiš, to je najpomembnejše. Ne delaj se bolj močne kot si….verjetno boš moral pri sebi predelati stvari, morda skupaj z možem , ampak delaj na tem, ne zapri se, ne umakni se mu….
Morda ….bi razmislila tudi o plastični rekonstrukciji?

Drži se!

Mož ti stoji ob strani in te tolaži, da bosta tudi to dala skozi. Zaupaj mu.
Kljub hudi bolečini poizkusi najti lučko na koncu tunela. Rane se bodo zacelile, bolečina bo pošla. Prišla bo pomlad in spet bo sijalo sonce.
Koliko je med nami ljudi, ki so zaradi bolezni hudo prizadeti, a ohranijo vedro srce in močno hrbtenico in njihove pomanjkljivosti še opaziti ni.
Vzemi si dovolj časa, da potolažiš svojo žalost. A potolaži se in stopi na pot z novim optimizmom. Za tvoje najbližje ni težjega bremena, kakor gledati te žalostno in nemočno. Ker te imajo radi.
Vse dobro ti želim.

Vsa iz sebe si glede videza genitalij, namesto da bi se ukvarjala s tem, ali je bilo maligno in ali je operacija ustavila napredovanje bolezni. V primerjavi z dihom smrti, ki jo prinaša rakava tvorba, je možev občutek glede spolnosti z drugačnim spolovilom zgolj kozmetičen problem, ti pa ga daješ v center…

moje mnenje je enako. ko se ti gre za glavo, je izgled … nepomemben

po mojem te res ne moremo razumet. eni razmišljajo, da imajo celulit in kako poleti it tak na plažo, drugi smo preveč mozoljavi…. vsi imamo svoje križe, vsakemu se njegov zdi najhujši.

verjamem, da se tako počutiš, kot spaka. a imaš dobro srce, tvoj mož je tudi okej, tko kot pišeš.

pošiljam ti pozitivne energije!!!!!

Pozdravljeni ,
izvidov še vedno nimam in z živci sem že čisto na koncu . Hvala vam za vzpodbudne besede ,Chayenne4 in Aleksandi pa samo to ….dragi moji, nekoč sem že dala skozi torturo z rakom ,tako da dobro vem kako poteka zdravljenje .Predvidevam da vedve teh izkušenj nimata, zato prosim mi ne solita pameti . Moj šok po operaciji je bil velik ,kajti ženske smo občutljive na dele ki nas delajo žensko (prsi in spolovila) ,In tudi tukaj mislim, da se ne moreta postaviti v mojo kožo.Ko se vama bo zgodilo to (upam da ne ) takrat bosta razumeli .Zato sem tudi prosila naj se mi javi kdo,pozna koga ki se mu je to zgodilo ali pa oseba ki doživlja enako kot jaz .

marela

Sedaj sva zmožem prišla domov s pregleda ,hvala bogu so izvidi negativni :). Po 14 dneh bom spet zaživela .Pravzaprav oba kajti strah naju je dušil . Počasi se navajam tudi na rano .Vesela sem da imam takšnega moža ,da me razume ,da razume moje strahove .Veliko sva se pogovarjala in tudi to mi je pomagalo pri moji duševni rani .
Danes sem polna elana .Najraje bi objela ves svet. Kar naenkrat imam spet polno planov za naprej in tudi vam želim vse dobro ,da bi imeli takrat ko vas je strah koga ob sebi ki vas razume in vas tolaži.

marela

Super, sem zares vesela zate. Najpomembnejše je to, da so izvidi dobri, glede ostalega nikar ne skrbi, se bosta z možem navadila in se boš kasneje spraševala čemu si se sekirala.

Kar pogumno in veselo naprej, oba vaju z možem čaka še veliko lepih stvari v življenju.

Srečno!

bravo,bravo,bravo :-))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

vesela dobre novice :))

New Report

Close