Z možem nimava otrok in se na njegovo željo ločujeva. Može želi da kljub temu ostaneva prijatelja!?(ne vem točno kaj to pomeni), sama pa sem tako užaljena in jezna da mi kaj takega še na misel ne pride. Ko pa ta moja bolečina popusti, se mi zdi da zakaj pa ne? Zakaj ne bi s človekom s katerim me veže veliko lepega in za katerega vem da ni slab človek, le ujela se nisva več dobro, zakaj ne bi ohranila lepe človeške kontakte????DIlema je zelo huda in res ne vem kaj bi bilo najbolje. Kaj menite vi?

Kar negiraš, tudi potrjuješ.

Zdaj, ko si šele na tem da se ločita, o prijateljstvu seveda ne moreš racionalno razmišljati, kdaj kasneje pa boš sama ocenila kaj ti bo “pasalo”.

No, o tem se pa res težko odločiš v teh najburnejših trenutkih. Drugače se pa strinjam – z nekom, ki ti je bil nekoč zelo blizu ne samo zaradi telesne privlačnosti, temveč tudi zaradi človeških vrlin, lahko tudi po koncu zveze ostaneš prijatelj, kolega… Veliko primerov poznam, da lepo funkcionirajo, tudi midva z bivšim možem sva po prehodnem napetem obdobju v normalnih odnosih (ne morem pa ravno rečt, da sva dobra prijatelja). Zdaj misli predvsem nase in kaj tebi bolj ustreza, pa razloži mu to.

Če bi bila vidva lahko prijatelja, se ne bi ločila. Mogoče pa hoče biti tvoj “prijatelj” zato, da te bo ponucal, ko ne bo nobene druge pri roki.
Če sta ločena, sta pač ločena in je ta epizoda v življenju končana. No, naj bi bila.

Midva sva se ločila po 15 letih. Ločila sva se sporazumno in sva še vedno prijatelja. Slišiva se vsaj nekajkrat na teden.

Se absolutno strinjam

Ko se ločita, ga povabi na kavo. povej mu, da si spoznala sanjskega moškega, ki je neverjeten, te neprestano crklja in predvsem je v postelji fenomenalen. povej, da ti pride, kot že dolgo ne.

Potem pa nam sporoči, kako dolgo bo trajala njegovo prijateljstvo :))) saj prijateljice so zato, da jim povemo, kako krasno se imamo in da z nami delijo našo srečo :)))

Med prijatelji ni laži in izmišljotin.

Kakor kdaj, jaz sem s skoraj vsemi bivšimi še danes čisto okay. Prvo sicer nekaj časa ne gre najbolje, ker so sigurno neke zamere ali zamerice, razlogi zakaj se je šlo narazen premočni, ampak s časom, pol leta ali nekaj takšnega, ko se najhujši bum po ločitvi pomiri, pa je to okay.

Ja lej, če ti bo pa gnjavil, pa si res sposodi kakšnega dobrega tipa in naj gre s teboj ko se dobiš s svojim bivšim, pa ju predstavi. Ne rabiš nakladat o tem da si z njim skupaj ali ne vem kaj, izogni se lažem, dovolj bodo samo seksi pogledi…
Tako ugotoviš, koliko PRIJATELJA je dejansko v njem ;))). Ja okay, saj vem da je otročje, je pa fajn igrivo in zna bit luštno zabavno.

Jaz v takšnih škrtljivih situacijah pravim, boljše da je drug jezen name kot jaz na nekoga – in ker ti pišeš da si na bivšega jezna kot ris… bi sama s poskusom o prijateljstvu tole jezo predelala.

Za prijateljstvo se ne odločiš, ampak pride samo po sebi.

Jaz se za prijateljstva odločim, ker imam največkrat več možnosti za prijateljstva kot pa časovne zmožnosti za negovat in razvijat prijateljstva. Tako da se na podlagi tega kar čutim do ljudi, odločim, s katerimi in koliko pristnih kontaktov zmorem. Ostale dam (žal) na stranski tir, za določen ali nedoločen čas.

Ker nimata otrok, vama v bistvu sploh ni treba ostati v stiku. Ko se ločita, pojdi svojo pot naprej. Zaradi takih “prijateljstev” z bivšimi, ki običajno vključujejo tudi občasne skoke v posteljo, se lahko hitro zgodi, da boš še dolgo “hodila na mestu”, namesto da bi polno živela naprej.
Zapri ta vrata za seboj, da boš lahko odprla nova, ki so pred teboj. Verjemi, govorim iz izkušenj.