PO INFARKTU
Spoštovana
Nekatere bolečine so lahko mišično-skeletne ali zaradi refluksa, a pri osebi s srčnim infarktom in stentom je vsaka nova ali spremenjena bolečina v prsih potencialno resna in zahteva oceno zdravnika. Zato vam svetujem da se obrneta na vašega kardiologa ali pa za začetek na osebnega zdravnika, ki bo ocenil naravo in vzrok bolečine, velja pa če je bolečina v mirovanju in se ne spreminja z naporom, se pa spreminja ob različnih položajih telesa ali premikih, potem verjteno ne gre za srce. Vseeno kot sem napisal, svetujem obisk zdravnika.
LP
Pozdravljeni,
oče je imel v septembru lažji infarkt. Bil je v tujini, ko ga je začelo tiščati v žlički, oblivati hladen pot in slabost. Parkrat je tudi bruhal. Niso ga oživljali in se je brez rešilca pripeljal v zdravstveni dom, ker je mislil, da ima težave z želodcem. Ker je bil v tujini in ni bilo ustreznega zdravljenja je s strdkom preživel v bolnišnici en teden, nato so mu ga odstranili v Sloveniji. Sedaj hodi na rehabilitacijo. Tam pravijo, da je na testu na kolesu v boljši pripravljenosti za svoja leta (60 let) kot njegovi vrstniki. Pred infarktom je intenzivno gorsko kolesaril, hodil v viskogorje in športno plezal. Pred poškodbo kolena celo intenzivno treniral gorski tek. Kondicijsko je bil v zelo dobri formi. Zanima me, kolikšne so možnosti, da bo po okrevanju še vedno lahko šel na kolo v takšni meri kot prej in v hribe? Zdravniki mu zaenkrat še nič ne povedo, ker je še vedno v fazi rehabilitacije. Opazi pa, da če mu gre kdaj pulz na več kot 120 ali 130, da občuti cmok v grlu. Drugače pa na kolesu na rehabilitaciji normalno kolesari, ne čuti utrujenosti ali zasoplosti. Tudi sam se pelje s kolesom in pleza, s tem, da spremlja pulz, da ga nima več kot 100. Si je tudi kupil pas in uro, da ga redno nadzoruje.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Pozdravljeni!
Ker vaš oče na rehabilitaciji normalno kolesari, brez zasoplosti ali utrujenosti, je to zelo dober znak. Ljudje, ki so bili pred infarktom športno zelo aktivni, se praviloma lahko vračajo k intenzivnim aktivnostim 3–6 mesecev po infarktu, včasih celo prej, ampak izključno po individualni presoji kardiologa. Torej, vedno se je treba posvetovati z lečečim kardiologom.
Kolesarjenje vključno z gorkim bo skoraj zagotov lahko izvajal še naprej. V prvih mesecih je pomembna omejitev pulza (običajno 70-80% maksimalnega pulsa, torej za vašega očeta starosti 60 let je to od 112 do 128 utripov/min.)
Potem sledi postopno dvigovanje.
Kar se tiče hribov in visokogorij je tudi ta aktivnost dovoljena in celo zaželjena vendar po pogojem da je dobra funkcija srca. Intezivnost naj narašča počasneje, ker višina dviguje srčni utrip in potrebe po kisiku.
Plezanje je možno v primeru stabilnih arterij in dobrem testu pod obremenitvijo. Tu je pomembnejše kratkotrajno povišanje tlaka pri naporu – to je del, kjer mora biti zdravnik še bolj natančen.
Veliko vrhunskih športnikov se je po infarktu vrnilo na polno – ključni dejavnik je kakšen je pretok krvi v arteriji po posegu in kakšno je stanje vseh drugih koronarnih arterij ter kakšna je funkcija srca, ki se določi z ultrazvočnim pregledom srca.
Na podlagi opisanega je zelo velika verjetnost, da se bo oče lahko vrnil v kolo, hribe in verjetno tudi plezanje. “Cmok” pri višjem pulzu je znak, da je treba obremenitev še postopno graditi in preveriti stanje s testom. Ta “cmok” v grlu je normalen odziv telesa na obremenitev po infarktu. Ker je bil oče pred infarktom izjemno fit, se po rehabilitaciji ljudje pogosto vrnejo na 90 % prejšnje forme.
LP