Pozdravljeni

Imam sedemletnega sina. Lani smo dokončno rešili problem nočnega mokrenja. Letos pa je ponovno začel ponoči lulati v posteljo. Skrbi me naslednje. Pred spanjem ne pije, gre lulat, potem pa okoli polnoči če mi uspe da ga “ujamem” lula, ampak lepo svetlo vodo. (nočna je vedno temnejša). Poem pa okoli druge ure ponoči – pravi urinski naval. Obilno lulanje, voda nima vonja. Potem pa se umiri in do jutra ne lula več. Zjutraj je prva voda temnejša. Zadeva se je poslabšala v začetku meseca januarja, ko je užival antibiotike.

Spoštovani!

Nočno močenje postelje je težave pri 5-10% otrok v starosti 7 let in se večinoma s časom popravi. Res pa je, da pri 7/100 otrok, ki v tem obdobju močijo posteljo, težave ne izzvenijo in jo močijo tudi kot odrasli. Močenje postelje v starosti več od 5 let imenujemo enureza. Če je bil pred tem že suh vsaj 6 mesecev, gre za sekundarno enurezo.

Nedvomno je smiselno vsaj poskusiti zdraviti te težave. Če pravite, da ste se pri njem z uhajanjem vode ponoči ukvarjali do šestega leta starosti (do lani, sedaj pa je star sedem let), je verjetno, da ste že obiskali katerega od pediatrov, ki se s tem ukvarja. Torej ste najbrž že opravili natančen razgovor s specialistom s tega področja, morda opravili tudi kakšno preiskavo in preizkusili katero od zdravljenj (alarm ali zdravilo Minirin ali podobna ali celo še kakšna druga zdravila (antiholinergike, antidepresiv, ki se uporablja pri otrocih imipramin) ali celo kakšno “alternativno” metodo, kot je magnetoterapija – všitje posebnega magnetka v spodnje perilo in kar preučujejo tudi specialisti pediatri nefrologi). Zato težko rečem karkoli, saj je najbrž v ozadju že bilo vloženega precej truda – predlagam lahko le to, kar praktično vedno rečem – če se ni nič našlo pred letom ali dvema in težava še ostaja ali se je ponovila, je smiselno ponoviti tudi preiskave (in zdravljenje).

Če pa niste še nič od tega napravili, potem je gotovo smiselno, da se sedaj nekaj od tega napravi – da se posvetujete z njegovim pediatrom in vas napoti k pediatru, ki se posebej ukvarja s temi težavami. V UKC Mb je to na primer gospa doc.dr. Marčun-Varda, pediatrinja in nefrologinja. Gospa Marčun je ena redkih v Slo, ki osebno opravlja tudi urodinamske meritve pri otrocih (meritve fizikalnih značilnosti spodnjih sečil z urodinamskim aparatom), urejeno imajo tudi dobro ultrazvočno diagnostiko, tako da lahko, če oceni, da so dodatne preiskave potrebne, te tudi izpelje in ne zaključi svetovanja zgolj s predpisom Minirina samo zato, ker bi se zdelo, da nima druge ideje ali pa možnosti.

Na eni strani je namreč smiselno zagotoviti, da je mehur primerne kapacitete, da ni nehotenih krčenj mehurja in podobno. Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti, da ni kakšnega obolenja, ki se da ali ga je celo potrebno zdraviti in ki bi povzročalo, da ponoči nastaja več (za kapaciteto mehurja preveč) urina. To vse je smiselno izmeriti – poskusite k pediatru prinesti že izpolnjen dnevnik mikcije – 24 ur se izmeri vsakič, ko gre lulat, koliko polula – natančno v mililitrih in se to, skupaj z uro – tudi zapiše. Na primer: 7.00 polulal 150 ml, 9.15h polulal 95 ml, ……., 23.00 polulal 150 ml, nato spal – zjutraj ob 6.00h je bila plenica mokra in je tehtala 300 g več kot suha, ob 7.00 zjutraj je polulal še 100 ml. Skratka – za 2-3 cele dni (ni nujno da zapored – takrat pač, ko boste lahko, ko boste lahko 24 ur skupaj z njim, ampak takrat pa res 24 ur zapored v celoti – izmerite (lula v lonček, plenico/predlogo stehtajte) zapišite, koliko in kdaj lula. Tako bo pediatru lažje predpisati zdravilo, če se bo izkazalo, da je ponoči urina preveč (glede na sposobnost raztegnitve njegovega mehurja).

Vso srečo!