V tujino odhajamo, ker v Sloveniji ni dovolj darovalk. Čakalne dobe pa so posledično doooolge.

Pozdravljene imam še eno vprašanje.

Zanima me kdaj ti ZZZS povrne stroške za donirano celico. Midva sva sicer že dobila odločbo od kimisije, vendar nimam opravljenega še psihologa, sosiologa in advokata. Glede na to, da greva tako ali tako v tujino, me zanima, če je sedaj od odločbe naprej že kakšna možnost da nam povrnejo denar?

Poblem je v tem, da je psihologa skoraj nemogoče priklicati in da tako ali tako, verjetno ne bova pred jesenjo prišla pri nas na ta razgovor. V tujini nimajo toliko počitnic, kot pri as in me zato zanima, če se slučajno prime že prej, saj greva ravno ta teden na drugi IUI.

Odstotnost,

kolikor jaz poznam sitacijo, gre takole:

V MB moraš (še predno te dajo na državno komisijo) obiskati psihologa, socialno delavko in pa pravnika. Ko imajo vsa potrdila, to zdravnik odnese na komisjo, ki ti potem izda odločbo.

V LJ te najprej dajo na komisijo, šele potem, če se želiš vpisati v Sloveniji na čakalno listo, moraš opraviti še obiske psihologa, …. Brez tega v Sloveniji ne moreš v postopek.

ZZZS za povračilo potrebuje samo kopijo odločbe državne komisje. Tako da po končanem postopku napiši vlogo za povračilo, dodaj kopijo odločbe državne komisije in priloži račun.

A greš na IUI in ne IVF ker to zahteva ZZZS?

Pa srečno!!!

Samanta 2 najlepša hvala za odgovor. Potem imamo v bistvu papirje že v roki za povračilo stroškov in to je bolj kot ne to, kar čakamo. Ker v SLO tako ne bomo čakali. No vsaj upam, da nam uspe preden pridemo v SLO na vrsto 😉

IUI delamo zato ker gremo po moško donirano celico in je z mano načeloma vse v redu. Vendar tudi ne več, kot dvakrat, potem bova šla direktno na IVF, tako se v tem ciklusu slabše odzivam. Ker v Grazu za IUI ne dobiš stimulacije, tako da bomo morali še prestaviti ze en mesec.

Prague Fertility Centre PFC – kako je bilo

V glavnem, midva sva nazaj iz Prage. Na kliniki je vse potekalo gladko. Ko sva prišla na prvi obisk, me je dr Lazarovska ultrazvočno zelo skrbno pregledala, imeli smo kar dolg razgovor. Povedala je, da so zjutraj naredili punkcijo. Najina darovalka je pridelala 9 celic, od teh se jih je potem osem oplodilo. Mož je moral dati kri za testiranje na SPB, jaz ne. Kljub dobri kvaliteti semena so delali ICSI postopek. Embriolog dr Hlynka je potem imel zarodke pod kontinuiranim monitoringom. V bistvu gre za to, da snema razvoj vseh zarodkov in nato zjutraj na dan transferja pogleda vse te posnetke in na osnovi značilnosti razvoja določi kvaliteto zarodkov. Tri je določil za transfer in pet jih je določil za zamrzovanje. Noben zarodek ni bil tako slab, da bi ne bil za zamrznit. No, potem smo se na dan trasnferja po posvetu z zdravnico dr Lazarovsko odločili, da bomo naredili transfer dveh zarodkov, ostalih šest so pa zamrznili. Sicer je s transferjem treh svežih zarodkov nekoliko večja verjetnost za pozitiven rezultat kot le z dvema, a ne tako bistveno, da bi midva tvegala možnost triplodne (zelo rizične) nosečnosti. Sploh zato, ker je najina darovalka zelo mlada in so zato po vsej verjetnosti celice zelo dobre kvalitete.

Medtem ko so na kliniki celice rastle, sva se preganjala po Pragi, vsak dan okrog devete zjutraj pa naju je poklicala koordinatorka Mirna in nama povedala, kaj se dogaja in kaj se predvideva za prihodnje dni. Tako da sva potem prišla na kliniko še drugič, to je za transfer, na četrti dan. Za transfer se moraš obleči v njihovo bolniško haljo, dajo ti tudi ene crockse. Dobiš svojo posteljo, na kateri počakaš, da si na vrsti. Vrsta sicer ni bila dolga, jaz sem bila prva, ena gospa s Hrvaške pa druga:) Več jih pa tisti dan ni bilo, predvidevam. V ordinaciji se pripraviš na transfer (isto kot na naših klinikah), potem pa te prvo pogleda zdravnica še z ultrazvokom abdomna (čez trebuh). Tudi ko je delala transfer, mi je njena pomočnica ves čas držala ultrazvočno sondo na trebuhu, tako da je tudi preko UZ zdravnica videla, kam je odložila kapljico iz katetra. Ko je bil transfer končan in je dr Hlynka od nekje zadaj iz sosednje sobe potrdil, da je kateter res prazen, je zdravnica nazadnje še z vaginalnim ultrazvokom pogledala, kaj je nastalo. Da je kapljica res na mestu. Potem so mi pripeljali posteljo in sem se morala preložiti nanjo in so me odpeljali v sobo, kjer sem morala odležati eno uro. Sicer sem po dvajset minutah lahko šla lulat (prej sem morala imeti nekaj tekočine v mehurju), a po lulanju nazaj ležat. Mož je bil lahko pri transferju zraven, vendar pa so ga napravili v neko sterilno haljo in mu dali čepico:)

Ko je bilo vse mimo, smo se še enkrat dobili z zdravnico v ordinaciji, kjer nama je dala še navodila za nadaljnjo terapijo in obnašanje po transferju. Sicer je bilo vse lepo in fajn, a kakorkoli že pogledaš, kot je tudi zdravnica povedala, 50% možnost uspeha pomeni tudi 50% možnosti neuspeha in tudi na to se je treba pripraviti. Zdaj pač sledimo predpisano terapijo in čakamo in upamo. Tako midva kot tudi Mirna in zdravniki v PFCju:)

Vse druge reči: nastanitev v Pragi nama je skoordinirala Mirna, tako da sva stanovala v hotelu, ki je bil enih 300 m od klinike. Praga je bila te dni zelo polna, cene visoke, Mirna pa ima dogovor s hoteli, da imajo vse leto za paciente klinike fiksne cene. Sicer pa sva se po Pragi premikala s tramvaji. Avto je bil vse dni lepo parkiran na hotelskem parkingu. Postopek sva plačala v gotovini in sicer sva se na kliniki tako dogovorila, da sva jim ob prvem obisku (na dan punkcije) pustila depozit (so nama izdali potrdilo), in sva potem zadnji dan doplačala samo za zamrzovanje. Sicer sva potem ugotovila, da je v hotelski sobi tudi sef in bi lahko vse plačala tudi šele na dan transferja. Velja posebej povedati, da je bilo vse osebje na kliniki zelo prijazno, zdravnica si je tudi vzela dovolj časa, da nama je vse razložila. Zdravnica in Mirna govorita hrvaško, drugo osebje češko in angleško, a smo se čisto fajn vse zmenili. Prostori klinike so manjši kot prostori Pronatala, pred kliniko tudi praktično nimaš kje parkirati. So pa prostori lepo urejeni. In načrtujejo tudi selitev v kakšne večje.

Če koga kaj konkretnega zanima, pa seveda lahko tudi vpraša.

E391,držim pesti,da tokrat rata.
Jaz grem spet septembra probat srečo v LJ.
mila

E391,

hvala ti za opis izkušnje! Me veseli, da si tokrat imela dobre izkušnje. Jaz sicer ne morem reči nič slabega glede Pronatala, je pa res, da vse poteka preko maila, tako, da se mi zdi, da se na PFC skoraj bolj potrudijo.
Zanima me ali si imela možnost izbire darovalke oz. kako to tam poteka, si rekla da je tvoja darovalka zelo mlada? Jaz sem k zadevi pristopila zelo laično, to sem sedaj ugotovila, saj nisem nič vprašala, sem bila vesela, ko so mi sporočili, da so našli darovalko in mi sploh na pamet ni prišlo, da bi karkoli vprašala… Se mi zdi, da so ti jo kar hitro našli ali ne?

Želim ti, da ti dnevi čakanja čimprej minejo! Veliko sreče!

E391,

držim pesti, da vama tokrat uspe!!!

Uživaj teh 14 dni, ki so bili vsaj zame tako čarobni in polni pričakovanja. Kajti, ko zagledaš tisti plusek, se kmalu začne novo trepetanje.

Postopek je zelo podoben tistemu v Pronatalu. Tudi Danica naju je vsak dan sproti obveščala po telefonu glede poteka dogajanja in razvoja zarodkov. Ne vem pa, kaj se zgodi, če Danice ni!!! Tega pa res ne bi rada doživela med samim postopkom.

Jaz sem zakorakala v 10. teden nosečnosti. Sprva sta se ugnezdila 2 zarodka, ampak je 1 odmrl. Drugi pridno raste in naju razveseljuje. Na zadnjem UZ-ju sva dobila tudi slikico, na katero sva res ponosna.

Sicer je kakšen dan res težak, ampak je potem kmalu vse pozabljeno. Prejšnji vikend sem se toliko nabruhala, ampak saj bo.

V Pronatalu so sedaj tudi začeli avtomatično delati ISCI postopke čeprav ne bi bilo potrebno, ker je sperma dobre kakovosti. Midva sva bila kar jezna, ker sva podpisala, da dovoliva samo, če bo nujno potrebno. Najprej si namreč želiš, da bi bilo čimveč zarodkov, čeprav se je pri meni izkazalo, da to ni merilo uspeha, ko pa enkrat zagledaš +, pa trepetaš, da bi bilo z otrokom vse o.k. Ravno pred kratkim sem brala na Pušenjakovem forumu, da statistika kaže, da se največ kromosomskih nepravilnosti pokaže po postopku ISCI, kjer ni nobene naravne selekcije kot pri klasičnem IVF.

Ampak, saj bo. Jaz komaj čakam, da pridem do 12. tedna, da začnemo postopno zmanjševati doze hormonov.

Srečno vsem!!!!

Hvala obema za dobre želje. Tudi vama seveda želim vse dobro. Navijam za čimprejšnji uspeh.

Najina komunikacija s PFCjem je vse do dneva darovalkine punkcije potekala preko maila. Sem v tem času obnovila svoje znanje hrvaškega jezika:) Tako Mirna kot tudi dr Lazarovska imata na njihovi spletni strani objavljen e-naslov in telefonsko številko, kar mi je dalo fajn občutek dosegljivosti. A v praksi smo vse uredili z Mirno po mailu. Kar je bilo treba, je kar ona skomunicirala z zdravnico. Takoj ko sva se midva resno prijavila za postopek pri njih, mi je Mirna sporočila konkreten predvideni datum punkcije darovalke in tudi termin, ki ga bova morala preživeti v Pragi. Za okvirni datum postopka sva torej vedela dva meseca prej. Ko sem takrat vprašala, kaj mi lahko pove o darovalki, me je presenetilo, ker mi je sporočila, da še ne dosti, ker darovalka še ni potrjena. V bistvu nama je nekaj podatkov o darovalki sporočila šele na začetku cikla, v katerem je bil postopek, ko sem že začela jemati estrofem. Darovalka mi je po zunanjosti zelo podobna (višina, kilogrami, barva oči, barva las), stara 23 let, ima končano srednjo šolo in ima enega zdravega otroka. Tudi krvna skupina je ustrezna v smislu, da otrok ne bo imel ‘nemogoče’ krvne skupine. Jaz sem bila s podatki zelo zadovoljna, tako da ne vem, kako bi se zadeva odvijala naprej, če bi midva darovalko zavrnila. Moj občutek je, da imajo oni precej darovalk na seznamu, in da se s svojim predlogom darovalke terminsko tudi malo prilagodijo na tvoj cikel.

Ne vem, kako je v drugih centrih, a v PFC so zahtevali kar nekaj rezultatov preiskav – predvsem v smislu, da se zagotovi, da sem jaz dovolj zdrava za nosečnost. Med drugim sem morala iti tudi na odvzem brisa za testiranje na mikoplazmo, ureaplazmo in klamidijo, česar mi še v življenju ni bilo treba. Pa na EKG in internistični pregled pljuč in mamografijo. Osebno zdravnico sem morala prositi tudi za diferencirano krvno sliko in za urikult. Priporočali (ne zahtevali) so tudi histeroskopijo, a glede na to, da si jaz ne predstavljam, kako bi tako hitro pri nas kje prišla na vrsto za histeroskopijo, je bil potem v redu tudi izvid temeljitega ginekološkega UZ pregleda. Vse izvide sem skenirala in jim jih pošiljala po e-pošti. To vse sem opravila v vmesnem času teh dveh mesecev in je bilo komaj dovolj časa. Želijo tudi, da izvidi niso starejši od šest mesecev.

Midva sva bila v Pronatalu samo na enem razgovoru, zato teh dveh klinik ne morem kaj dosti primerjati. Je pa zdravnica sama rekla, da Pronatal je velika klinika, ki dela z veliko pacienti in ima tudi velike uspehe. Veliko prakse pomeni tudi kvaliteto, zagotovo. Ona in dr Hlynka sta pred par leti šla s te klinike na svoje in ustanovila PFC, ker sta si želela delati bolj ‘butično’, se pravi se bolj posvetiti posameznim parom. Ta center je v primerjavi s Pronatalom majhen. Mi je bilo pa fajn, ko sva zjutraj prvi dan prišla tja in sva gospe v sprejemni pisarni povedala priimek, da se je vse kar zganilo: takoj so vsi točno vedeli, zakaj sva tam in kaj je za narediti, od nekod je takoj prišla embriologinja ‘po semenke’, poklicali so zdravnico in nama povedali, da je na poti in da naj par minut počakava. Pač, jaz sem se na kliniki počutila prijetno in imam vanje veliko zaupanje. Občutek imam, da so naredili vse, kar se je dalo. Seveda pa to ni jamstvo za uspeh.

Samanta 2, sva pisali hkrati:) Hvala tudi tebi za lepe želje. Predvsem pa ti želim, da se ti vse še naprej tako dobro odvija. Bom navijala.

Glede ICSIja pa se popolnoma strinjam s tabo. Ko sva bila midva še na začetku tehle najinih postopkov, nama na GK LJ niso delali ICSIja, pa so se kljub temu oplodile štiri celice od petih. In se je pri tem zgodila še naravna selekcija semenčec, kar je seveda dobro. No, upajmo na vse najboljše tudi zdaj.

E391,

a si ti poleg standardnih priprav sluznice z Estrofemom poskusila še kako alternativo pred postopkom? Jaz namreč ne vem, če bi nam tokrat uspelo brez masaž pri Karmen. Ona mi je tudi na zadnjih masažah 5. in pa 7. dan po transferju rekla, da je sigurna, da sem noseča, ker se je točka, ki predstavlja maternico vseskozi večala oz. debelila.

Zanima me bolj iz firbca kot kaj drugega. Sem se ravno nanjo spomnila.

samanta,

ne, nisem se šla nobene alternative. Sem sicer pazila na pravilno prehrano in dovolj zmernega gibanja, to že. Pa včasih mi je mož zmasiral stopala, tako čisto za boljše počutje. Ampak najbrž da je masaža pri Karmen čisto nekaj drugega.

Kje ste babnice s te teme??? Sigurno uživate na dopustu :-)))

E391, se vedno držim pesti. Sporoči, kako se je izteklo, da si od držanja pesti ne izpahnem vseh členkov na prstih 🙂

Naš škrat raste. Bili smo tudi na nuhalni. Vse o.k. V tem mesecu sem imela probleme s krvavitvijo, ampak se je vse dobro izteklo. Vsak nov dan je pol pričakovanja in hkrati novih skrbi. Upam, da smo že šli čez ta hujše tedne in bo sedaj vse o.k. Pa seveda trebušček raste…

O, samanta2, sem vesela zate, da ti gre tako dobro. Take zgodbe me vedno napolnijo z upanjem.

No, pri nas tokrat ni bilo sreče, na žalost. Krvni test je bil popolnoma negativen. Tako da pesti nikar več ne stiskaj. Zdaj se z možem pripravljava na dopust, morje čaka. Jeseni pa najbrž da spet v Prago, spet na transfer.

Po toliko neuspešnih postopkih v z lastnimi celicami sem upala, da je problem res le v mojih letih in zato nič ne uspe. No, zdaj pa so bile celice mlade, endometrij je bil na ultrazvoku videti prave debeline in trolinijske strukture,pa spet ni bilo uspeha. Upam, da je to le naključno, da ne gre še za kak globlji vzrok, ki ga ne poznamo. Zadnji teden kar precej razmišljam o tem, pa kaj bi bilo še za narediti, da bi bilo bolje. Da ne govorim o tem, kako mi po prenehanju jemanja vseh zdravil niha razpoloženje. No, tudi to se bo popravilo.

Ti želim še naprej lepo nosečnost in veliko veselja.

E391,

mi je hudo zate. Sem bila že prevečkrat na istem. Na koncu sem samo še jaz verjela, da enkrat bo, ostali so obupali. Če bosta vztrajna, bo enkrat sigurno uspelo. Jaz upanja nisem nikoli izgubila. Pri meni je bilo tudi vedno vse super, od endometrija, zarodkov, pa tudi leta so mi šteli v plus, pa vseeno ni in ni hotelo uspeti. Ravno zato sem kmalu dojela, da je vse skupaj ena velika loterija.

Tudi jaz sem se spraševala, kaj bi lahko bilo še narobe, od tega razmišljanja sem skoraj doktorirala. Nobenega konkretnega vzroka niso našli. Tudi moja endometrioza je bila v fazi mirovanja, pa še to sem že pred prvim postopkom v Pragi vztrajala, da so mi naredili ponovno laparoskopijo in požgali žarišča, ki pa jih ni bilo veliko.

Jaz sem na koncu ugotovila, da če ne bom v 4. poskusu poskusila še s kakšno dodatno stvarjo, bo rezultat vedno isti. Prav zato sem začela hoditi na masaže stopal h Karmen, čeprav sem bila od vedno skeptična do vsakršnih alternativnih ved.

Glede hormonov pa: jaz sem jih sita. Začetek naslednjega tedna začnem zmanjševati doze. Še 14 dni, pa se bo lažje dihalo. Prvi tedni nosečnosti so bili pri meni kar težki, tako da je bilo kar težko požirati še vse predpisane hormone. Najhuje je, ko ti je slabo, pa bruhaš, pa vmes razmišljaš, kako hudiča pa naj popijem Estrofem in Prednison, če pa vse zbruham? Sem vesela, da sem sicer bruhala samo ene 3 dni skupaj, potem pa se je umirilo. Ob tem sem še krvavela, pa Utrogestana ne smeš ob krvavitvi vstavljati v nožnico. Ja, kam naj ga pa dam? Če ga popijem bruham, v nožnico pa ga tudi ne smem dati. Hvala bogu, da je to za mano. Do naslednje nosečnosti bom pa itak vse hudo že pozabila 🙂 No, saj sem že, samo še malo sem morala dati iz sebe 🙂 Glavno, da škrat raste.

Ota 71 javi se kaj. Po moje si ti najbolj pametno naredila, da si si vzela poletje za uživanje, jesen pa za nove boje.

Samanta, ne boš vejrela, ampak tvoje vztrajanje je tudi meni v vzpodbudo in oporo. Tudi sama kot veliki skeptik glede alternative že nekaj časa razmišljam, da bi poiskala stik s Karmen. Mislim, da bom pred naslednjo potjo v Prago to res naredila. Konec koncev je masaža stopal meni najljubša masaža, pa tudi škoditi ne more. Morda bo pa pomagala.

Želim ti, da nosečniške težave uspešno premagaš in brez komplikacij spelješ do srečnega konca.

Evo mene!

Sicer se mi je zgodil hormonski in imunski kolaps, ampak se pobiram, počasi ampak….
Ja, Samanta si imela kar prav, ko si rekla, da se zadeve znajo zakomplicirati…

Sem pa zelo vesela, da si ti v redu in se uspešno prebijaš k srečnemu koncu:))))

V bistvu si nisem prostovoljno vsela toliko časa za “počitek”, enostavno psihično nisem bila sposobna it v Prago, čeprav me je mikalo ob veseli novici, da je tebi uspelo, to je bila res vesela in vzpodbudna novica. Resnično te občudujem, da si uspela zbrat toliko poguma in iti še enkrat v
postopek!

E391

Žal mi je, da ti tokrat ni uspelo.Bila sem prepričana, da ti bo, glede na to, da je bilo vse praktično “idealno”. Spomnila sem se na dejstvo, da sem jaz imela 7 transferjev z zelo lepimi blastocistami, pri Rešu celo kot se je on izrazil, šolski primerek( tisto slikico še sedaj šparam, ne vem sicer čemu) pa nam ni uspelo. Tudi jaz sem že vse razčlenila, kaj kako zakaj, ugotovila sem, da žal nič ne morem narediti in nič ni odvisno od mene. Silno zdrav način življenja nič ne pomaga…
Sem se smejala tvojim pripombam na pri drugi temi ( maca…), ja, ne boš verjela, mene je debata prepričala, da sem te kapselne naročila, jih že 3 dni jem in RES POMAGA! Ja, za crknit
saj sem rekla, da sem čist v….in sem se morala česa oprijet!
Skratka, počasi se mi zdravje vrača, migrene popuščajo, se sestavljam in jeseni gremo spet gor.
V katerem hotelu si bila ti? Pa ti Samanta? Jaz v Michaela ne grem več, res da je čisto blizu, ampak mi ni prinesel sreče…

Samanta uživaj v nosečnosti, E391 tebi pa želim, lepe priprave na nosečnost jeseni:))))

Ota,

nate sem se večkrat spomnila v zadnjih mesecih. Sem bila sigurna, da uživaš v poletju, sedaj pa take novice. A misliš, da je to lahko od stresa? Držim pesti, da se čimprej stvari obrnejo na bolje.

Tako kot sva se že pogovarjali, če se psihično nisi počutila pripravljena iti v postopek, je bilo res bolje, da počakaš na jesen. Bodo vsaj cene hotelov precej nižje. Maja so bile kar zasoljene, saj je bilo vreme idealno za pohajkovanja po Pragi.

Midva sva bila tokrat v hotelu Coronet 4*. Ugotovila sva, da nama najbolj ugajajo hoteli, ki so locirani ob 5. Kvetni (vpadnica v center, če prideš iz smeri Brna). Moram reč, da je ta hotel sigurno prispeval k temu, da sva bila veliko bolj sproščena. Je namreč majhen hotel in midva sva se tam počutila precej domače. Fajn je tudi, ker ima varovano parkirišče, ki pa ga moraš vnaprej rezervirati. Hotel sicer nima klime, zato ni primeren za poletne mesece. Midva sva bila maja in je nisva potrebovala. Do centra sva imela 2 postaji metroja. Ker je lociran ob glavni cesti, sva bila tudi precej hitro na kliniki.

Držim pesti, da se ti zdravstveno stanje čimprej izboljša. Bom jeseni držala pesti zate in za E391. No, pa bo jeseni nov val nosečk… Takrat bo moj trebušček že trebuh postal 🙂

Saj bo, boste videle, da bo. Glavno, da imamo ob sebi super partnerje, ki nam stojijo ob strani. To je veliko vredno.

Ota, ne boš verjela, v tem času, ko se nisi javljala, sem se precej spraševala, kako ti gre. Želim ti, da se čim prej spraviš ‘v normalo’. Jaz sem par dni nazaj spet začela jesti maco, ker meni osebno maca pomaga urediti cikel. Celo sem vprašala dr Lazarovsko po mailu, kakšno je njeno stališče do tega, pa nima nič proti oziroma pravi, da je več njenih pacientk poročalo o dobrih izkušnjah. Po mojem mnenju zdrav način življenja pomaga, če ne drugače, pa pripomore k splošnemu boljšemu počutju in boljši psihofizični kondiciji, to pa je veliko. Če že ne bo prišlo do zanositve, pa bom vsaj jaz imela boljše življenje kot pa če bi živela nezdravo. No, z zdravim načinom življenja predvsem mislim na zdravo prehrano in dosti gibanja.

Ko sva bila midva konec junija v Pragi, so bili hoteli zelo polni in cene visoke. Zato sva kar prosila koordinatorko Mirno, da nama je rezervirala hotel, ker ima dogovorjene neke fiksne cene s hoteli. Eno noč sva bila v hotelu Ariston v predelu Žižkov, potem pa sva bila v Parkhotelu na Veletržni. V prvem je bilo treba parkirišče rezervirati vnaprej in bilo je kar drago (mislim parkirišče), 18 EUR na noč. V drugem sva tudi plačala parkirišče še dodatno 300 CZK na dan. Sicer pa je bil prvi hotel 47 EUR, drugi pa 50 EUR na noč. Oba hotela sta se mi zdela zelo v redu, pa tramvaj je bil zelo blizu.

Samanta, želim ti lepo nosečnost še naprej. In res je, glavno je, da imamo ob sebi super partnerje.

O, punce, fajn temo ste odprle. 🙂

Tudi midva sva ena tistih, ki bova poiskala srečo na Češkem. Nisva se odločila za Pronatal, ampak za kliniko v Brnu. Vse poteka odlično, profi in sva zelo zadovoljna. Kmalu bo dan D, ko bova šibala na oploditev.

Midva sva se odločila, da bova o postopku spregovorila takoj in ne bova skrivala. Tako sva že sedaj povedala domačim in prijateljem in tudi otroček bo vedel za prijazno in dobro tetico, ki bo darovala jajčeca, od prvega trenutka dalje. To je, po moji oceni, tudi njegova pravica.

Sama se sicer do sedaj nisem prav nič sekirala in sprejemam jajčece povsem kul, a vem, da zadeva ni tako lahka kot se zdi na prvi pogled. Zato sva vse zelo premislila in se pripravila. Zdi se mi zelo bolj pomembno, da nimam do otročka skrivnosti pa tudi do bližnjih. Ne predstavljam si živeti s skrivnostjo do bližnjih in še manj do otročka. S tem, ko bomo vsi skupaj sprejeli in živeli s tem, bo veliko lažje tudi meni, če bo kdaj prišel kakšen trenutek, ko me bo to morda bremenilo.

Že sedaj, ko povem, da mi bo prijazna in zlata češka tetica darovala jajčeca, čutim neko toplino v sebi in tistih, ki jim to povem. In to zlato testico si že sedaj po svoje predstavljam – prav luštna je. Ko bom na kliniki, na dan punkcije, zagotovo ne bom pogledovala po čakalnici – to sem se že sedaj trdno odločila. Živela bom v svojem filmu in čakala, da prejmem svoje detece.

Za enkrat se počutim odlično, ker nimam skrivnosti in ker naju okolica tako podpria in nama pomaga premagati vsak najmanjši dvom, ki se morda skozi pogovor kdaj pojavi. Tudi s psihologinjo sem se pogovorila. Tako, da mi je tudi s tega vidika jasno, kaj morda lahko pričakujem pri sebi in kako takrat ukrepati. Premislila sva dobro, pripravljena sva na čudovitega (ali pa dva) otročka, ki bo podoben tudi meni. Če ne drugače, po vzorcih, ki mu jih bom dajala od prvega dne naprej. 🙂

Držite pesti. 🙂 Po 6 ivf na GK, bom poskusila srečo v Brnu.

Vsem nam veliko upanja, zaupanja, poguma in dobre volje.