Pozdravljeni!
6 let imam bulimijo in pred kratkim sem bila zaradi slabe krvne slike v bolnici.Slika se mi je sedaj popravila (infuzija kalija in natrija) vendar odkar sem doma se med pripravo požrtije tresem in sem zelo vznemirjena.To se dogaja tudi ob vecurni zaposlenosti kjer ne bruham, se pravi ne jem.Takrat me daje občutek,da bom doživela neki kolaps (delirij).Ali je možno,da doživiš kaj takega zaradi hrane (kot je delirij pri alkoholni abstinenci)???
Pred kratkim sem se tudi pozanimala o zdravljenju v Švici,vendar se cakam na odgovore, ce kdo kaj ve o Christoph- Dornierovi kliniki, ga prosim za informacije.Hvala

Pozdravljena,
najprej je potrebno, da redno – tedensko kontrolirate koncentracijo elektrolitov v krvi. O tem se dogovorite s svojim zdravnikom. Drugi možen vzrok vaših težav je znižana koncentracija krvnega sladkorja- hipoglikemija, ki se lahko pojavlja po večurnem stradanju. V tem primeru in tudi sicer je rešitev v tem, da tekom dneva poskrbite za več manjših obrokov in da ne dovolite daljših razmikov med posameznimi vnosi hrane. Da bi bil vzrok t.i. abstinenčna kriza kot jo srečamo pri drugih odvisnostih težko potrdim, glede na to, da smo od hrane odvisni vsi, je strokovna javnost zadržana o dobesednem razumevanju motenj hranjenja kot bolezni odvisnosti. Čeprav imajo motnje nekaj pomembnih vzporednic.

Še o zdravljenju v Švici; pri večini oseb z bulimijo je mogoče bistveno izboljšanje simtpomov že v dokaj kratkih 10-20 tednov trajajočih enkrat tedenskih zdravljenjih. Pomembno je, da zdravnik presodi potrebnost medikamentozne terapije, potem pa je poglavitna pomoč kognitivno-vedenjska psihoterapija. Na žalost je pri nas dokazano učinkovito zdravljenje dostopno le redkim. Tu bi bilo potrebno podpreti tiste, ki poskušajo stvari v Sloveniji urediti sistemsko. Upam, da se bo to zgodilo čimprej.

Z lepimi pozdravi,
Marija Anderluh

Mislim, da preden greš v Švico poskusiš še pri Ani Hromc, za katero menim, da je najboljša na področju mot. hr, samo malo draga. Lep dan

Spoštovana Elizabeth.
Tudi jaz sem se kar nekaj let borila s prehrano.Predno sem opazila,kaj se mi dogaja sem bila že zelo globoko.Pri 175 cm sem imela slabih 52 kg.Iskala sem pomoč pa so me nekateri preslišali.Nato sem slišala za kognitivno terapijo in s pomočjo zdravnika in psihiatra,ki sem ga našla sem dokaj hitro pričela s to vrsto zdravljenja.Vem,da vam je težko in hudo.Priznajte svojim najbližjim kaj se dogaja z vami..v vas.Jaz sem dolgo tajila..dokler še sebi nisem mogla več.Takrat sem povedala naglas.Danes po dobrem letu po terapiji imam 28 kg na katere sem zelo ponosna.Po nekaj letih sem se za Novo Leto v miru vsedla za mizo in normalno jedla z ostalimi.Zame je bia to zmaga nad boleznijo.Zmaga nad samo seboj,ko sem vstala od mize in se mirno usedla pred tv in cel večer zdržala v družbi prijateljev.
Želim ti,da najdeš pomoč čim prej …ne zanikaj,da imaš problem in počasi z trdnimi koraki delaš korake nazaj v normalno stanje
Vso srečo