Zdravo,zanima me….
moj fant pred 4.leti je imel presaditev kostnega mozga.Uspešno.Ugotovljena akutna monocitna levkemija.V takih primerih je bil tudi obsevan.
Zdaj po 3letih in pol je spet oddal spermo in seveda je čisto neploden.
Star je 33.let.
Zanima me,če se spermiji z leti obnovijo?
Je kaj možnosti?Se je zgodil kdaj tak čudež?
Trenutno njegovo splošno stanje je v redu.Kot da nebi bil nikoli bolan.

Hvala vam v naprej za odgovor!

Na žalost gre verjetno pri tvojem fantu kar za trajno neplodnost. Kot vem, fante pošljejo pred zdravljenjem na oddajo semenske tekočine, ki jo nato shranijo (zamrznejo) za kasnejše možne umetne oploditve z odmrznejnim semenom. Če semenske tekočine ni shranil prej, potem tudi še ni vse izgubljeno, namreč v takem primeru vama lahko opravijo umetno oploditev z darovanimi moškimi spolnimi celicami. Skratka, če je ljubezen, bodo tudi otročki. Tako ali drugače!

VELIKO SREČE!

Aja, še to! Za nsvet se obrni tudi na forum Darovanje spolnih celic, kjer odgovarja dr. Drobnič, ki je strokovnjak za moško neplodnost.

Fantov, ki se zdravijo na hematološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, NE pošljejo na oddajo semenske tekočine, in to celo v primeru, ko se jih na to opozori. Vsaj tako je bilo v primeru, ki ga poznam jaz. Zdravnik je “nonšalantno” rekel, da bodo to naredili le v primeru, če bo prišlo do transplantacije kostnega mozga. Do transplantacije je prišlo, pred tem so fanta, na njegovo izrecno pobudo (in predvidevam da zgolj zato), sicer poslali na odvzem, seveda pa po vseh teh kemoterapijah v njegovi semenski tekočini ni bilo spermijev! Transplantacijo so potem vseeno opravili, vključno s 6 obsevanji celotnega telesa. Kako je z njegovo plodnostjo sedaj, ne vem, se mi pa v vsakem primeru zdi zelo neodgovorno od zdravnika (čigar ime bom na tem mestu zaenkrat še zadržala zase).

Vse kar je prav, res da so mislili na njegovo bolezen, ampak če se jih opozori…Zaradi tega dejstva sem imela kar nekaj nerpespanih noči in tudi če danes pomislim na to, se mi kar zmegli pred očmi!!! Pa taki zdravniki!

OJLA!
Danes sem zasledila tvoj email.Čeprav je že kar nekaj časa od tega ko si postavila vprašanje.Tudi jaz sem imela pred 3.5 leta presaditev KM in po 1 letu mi ginekologinja sporoči ,da nebom mogla imeti več otrok ker imam popolna odpoved jajčnikov zaradi zdravljenja.
Vse lepo in prav ampak mislim ,da je to življenska stvar in bi ti zdravniki morali povedati kakšne so posledice presaditve in ti dati možnost shraniti jajčeca ali spermo!!!
Želim vama mnogo sreče in upam ,da vama uspe.!!!!!!!!!
Lep pozdrav TIN

Tudi jaz vama želim veliko sreče ! Umetna oploditev z darovalčevimi spolnimi celicami – zakaj pa ne.

Bomo pa morali apelirati na zdravnike, da vsekakor MORAJO bolnikom predstaviti ‘plodnostni’ vidik zdravljenja, in to brez izjeme, torej, da bi to moralo biti del protokola pri zdravljenju ! Bom sprožila to vprašanje kar jutri na medicinsko vodeni delavnici o transplantacijah.

Živjo,

evo, res sem vprašala danes na delavnici dr.Pretnarja o tem. Pa je imel že vnaprej pripravljeno razlago o tem, nekako takole – je precej komplicirano in ni vedno možno najti ravno ta pravi trenutek v procesu zdravljenja, ko je možno odvzeti spolne celice za zamrznitev. Namreč precej časa po kemoterapiji je treba počakati, preden so celice ok za odvzem, in včasih tega vmesnega časa do transplantacije sploh ni. Pri ženskah je še bolj komplicirano kot pri moških, namreč edini res uspešen način je sproženje ovulacije, nato odvzem jajčeca, nato oploditev s partnerjevimi semenčicami in nato zamrznitev. Včasih ni možno kemoterapije prelagati zaradi tega postopka. Tako da ta postopek izvedejo pri vsakomur, ki bi rad imel še otroke, če so med zdravljenjem za to sploh pogoji.

No, tako nekako sem jaz razumela, lahko da ni ravno vse pravilno strokovno zapisano.

Lp,

Še moj pogled na to temo:

Jaz se dve leti nazaj za to sploh ne bi odločila. Zakaj? V tistem šoku, ko sem izvedela za bolezen, sem samo nestrpno čakala, da mi bo čim prej v žilo stekla kemoterapija, ki bo potolkla moj tumorček. Imela sem agresivni limfom, ki je hitro rastel in če bi se odločila za postopek odvzema jajčnih celic, bi šel takoj en mesec ali več okoli. V tem času pa bi mi moj tumorček počasi že začel zapirati dihalne poti. Pa tudi sicer… velika želja po čim prejšnjem zdravljenju in ozdravitvi je pri meni kar nekako zatrla tisto veliko željo po otročku, ki sem jo imela še prej. Zato sem danes najbolj vesela, ko po kontroli izvem, da sem zdrava. Tudi,če nikoli ne bom imela svojih bioloških otrok. Sicer kot kaže, možnosti so, saj so moji reproduktivni organi ok, menstruacija tudi redna… Ampak pusitmo se presenetiti. Tudi posvojitev (domača ali mednarodna) meni predstavlja opcijo.

Vesela sem, ker živim. Imava pa z možem kosmatinčka, ki je kot najin otroček. :)))) Najin Simba, ki je najlepši psiček na svetu in ki spančka na postelji, se z nama valja po kavču in gre znama kamorkoli, naju vedno zna poterapevtkati, tudi takrat, ko naju je strah, da se mi ne bo ponovila bolezen ali ko čakava na moje izvide. Ponavadi me je vedno prišel iskat na OI, ko sem bila po kemoterpaijah in se je v mojem naročju vozil vse do doma, kar sicer nikoli ni počel in ne počne več. Moj zlati kuža! Čeprav je kuža, ve, kdaj človek rabi oporo, topel pogled, nežen stisk… Sem malo zašla, anede? .)