19 let mh in 6 let bulimije je zame končno preteklost. Vedela sem, da bo enkrat posijalo sonce tudi zame in vedela sem, da si to zaslužim. Tako kot vsak si tudi jaz zaslužim -ŽIVLJENJE. Skoraj s solzami v očeh pišem tele besede, ker vem kako ujeta sem bila ves ta čas. Hrana, hrana, hrana, hrana, hrana, hrana,… želela sem si umreti in ko sem omagana padla v posteljo in se nisem hotela prebuiti v naslednji dan,a me je zjutraj prebudilo razpraskano grlo, tresoče telo in kot jama prazen želodec,…..v mojem majhnem svetu ni obstajalo nič drugega kot samo jaz in hrana. Najboljša prijateljica je bila moja wc školjka, tako rada me je imela. Poznala sem vse wcje v trgovinskih centrih….. Basanje, bruhanje,lakota,basanje,,bruhanje,lakota,basanje, bruhanje,….to je bilo vse česar se spominjam nazaj v mojem življenju.
Počasi sem se začela zavedati, da hočem živeti kvalitetno življenje. Začela sem se spraševati zakaj se mi to dogaja,….misel, ki se je globoko vsidrala v moje srce: brskala sem po sebi toliko časa, da sem našla biser v sebi,…potrebno je začeti delati na sebi – odnosi z družino, brati, sestre, služba, sodelavci, stres, ljubezen, zavedanje sebe,…. vse sem počistila a zakaj se mi potem še vedno to dogajalo? Zamenjala sem službo, uredila odnose, vendar partner je ostal. Oba močno pretresena zaradi mene. Ni me zal razumeti, ni se postavil zame ,ko je bilo potrebno in prihodnost zanj ni obstajala. Globoko v sebi sem vedela, da je prišel čas da stopim sma naprej….
Moje srce je ravnalo prav ,čeprav sva se imela zelo rada, sem potrebovala ob sebi nekoga, ki bo 100% vedel kaj hoče in me razumel.Spomnim se zgodbe, ko je dekle ozdravelo zaradi fanta, preprosto se je zbudila v nov dan in bulimije ni bilo več.
Tako močno sem vrejla, da je to mogoče, da ljubezen premaga vse, čisto vse. Našla sem ljubezen, vendar če sem hotela ljubezen brez skrivalnic, sem mu povedala : imam bulimijo,…..! Objel me je in mi rekel: ” pomagal ti bom, ker te nočem izgubiti in hočem da pozabiš na svoj svet bulimije.
Zjutraj sm se zbudila, skupaj sva pojedla zajtrk, malico, kosilo,….. in kot bi izbrisala vse moje trplenje v tisočinki, sem od takrat popolnoma zdrava.
Sliši se nemogoče, pa vendar v kar verjamemo se nam uresniči.
Želim, da bi vsi ljudje tega sveta živeli polni ljubezni in popolnoma sprejeti takšni kot smo, takrat vsi začutimo, da je vredno živeti .
V