Kako lahko veš, koliko si plodna? Na podlagi genetike, (rednih?) menstruacij, starosti samo? Ali pomaga naravno spremljanje ciklusa za to da to predvidevaš? Razen zdravega življenjskega sloga ne moreš nič narediti?

za plodnost ni vatla in vnaprej ne moreš vedeti niti izračunati. Sicer pa se plodnost vedno pojavi v paru in se v paru tudi obravnava tudi neplodnost, če do nje pride.

stara sem 23 let, M imam na 24-39 dni, itm imam 26, drugih kroničnih bolezni nimam. V družini imamo sladkorno tipa2.  Kakšna je moja plodnost oz. predvidevanja za plodnost skozi leta, kdaj bom nehala biti najbolj plodna?

Spoštovani,

na to vprašanje žal ni mogoče odgovoriti kot bi lahko podatke vnesel v nek program in bi ta izpljunil številko. Takšnega izračuna preprosto ni. Plodnost se ugotavlja le v praktičnem smislu, ko se ženska odloči, da bi zanosila in še v tem primeru je minimalni čas, ki je potreben, da se pokaže problem 1 leto (12 do 13 ciklusov). .

rada bi vedela vsaj približno, ker ne želim da je potem prepozno? obstajajo (samoplačniško seveda) kakšne preiskave za  preventivno preverjanje plodnosti? Podobne oz. iste preiskave so to kot za ugotavljanje neplodnosti?

Spoštovani,

če smem, bi vam to toplo odsvetoval, kajti 70% neplodnih ima negativne vse rezultate preverjanja. Torej boste, tudi če investirate v vse možne preiskave, lahko le za 30% povečali verjetnost, da ste plodni. Sicer pa se neplodnost ugotavlja vedno v paru in je za 50% problemov para s plodnostjo razlog na moški strani, oziroma, je razlog samo pri ženski v 1/3, samo pri moškem v 1/3 in pri obeh v 1/3 primerih, zato je “preventivno preverjanje razlogov za neplodnost “Sizifovo delo”.

Pri kateri starosti je idealno imeti otroke s stališča plodnosti in zapletov med nosečnostjo? Nekateri pravijo, da je 25?

Do kdaj je ženska biološko plodna, da ni težav pri spočetju?

idealen razpon starosti za reprodukcijo je med 20. in 30. letom (stopnja zanositve med 25 in 30% na ciklus), po 30. letu pa plodnost počasi upada ter nekje v začetku 40. let pade vsaj za polovico(cca 10 do15% na ciklus), če ne več, po 43. letu pa postane kritična (pod 5% na ciklus). Tehnično lahko ženska zanosi, dokler ima ovulacije, to pa je nekje do 50. leta v povprečju. ampak pri 50 letih so to bolj ali manj izjeme in praviloma presenečenja.

plodnost se ugotavlja v paru, ampak Ginekolog se ukvarja samo z žensko plodnostjo/neplodnostjo, z moško se pač ne ukvarja? Tudi precej moških ne želi ob težavah preveriti svoje plodnosti in se samo ženska z neplodnostjo ukvarja?

kakorkoli že, če želimo dognati možnosti za zanositev, sta pomembna oba partnerja. z moškim kot pacientom se sicer ginekologi res ne ukvarjamo neposredno (zanje skrbijo andrologi, ki so tudi posebej usposobljeni ginekologi), ki pa delajo znotraj ekipe strokovnjakov za zdravljenje neplodnosti. To pa ne pomeni, da lahko objektivno karkoli ugotavljamo brez osnovne preiskave moškega, ki sestoji izključno iz ene preproste, neinvazivne preiskave semenskega izliva. Nič ne pomaga, če žensko prebadamo in pregledujemo, če nimamo nobenega podatka o drugi nujni komponenti pojma, ki mu rečemo “plodnost”.  Zato in predvsem zato se preiskovanja plodnosti in iskanja razlogov za neplodnost lotimo šele po vsaj 1 letu nezaščitenih spolnih odnosov para in ne preventivno in brez utemeljenega razloga.

Zakaj pa ob neplodnosti pogosto rečejo moški, da oni ne bodo šli za preiskave za neplodnost in naj se ženska s tem ukvarja, saj bo ona zanosila?

ne vem in me tudi ne zanima zakaj. Jaz samo povem, kako se (ne)plodnost preverja. Če kdo tega ne verjame, ni treba, ampak drugače ne gre. Mislim, da navadni ZKP (zdrava kmečka pamet) pove, da sta za zanositev potrebna dva in to ne poljubna dva, ampak mora bit eden ženska in eden moški. Torej? Vemo, da je polovica razlogov za neplodnost pri moškem, oziroma bolj natančno, tretjina pri ženski, tretjina pri moškem in tretjina pri obeh.

Govorim, da pravno gledano samo moški lahko prosi za napotnico za spermiogram, ženska v njegovem imenu tega ne more narediti, kajne? In pogosto rečejo moški, da oni ne bodo šli na preiskave, naj se ženska s tem ukvarja, ker bo ona zanosila. Kako ginekologi zdravijo, če nimajo partnerjevih izvidov, ampak samo ženske izvide?

res je. Moški mora do svojega osebnega splošnega zdravnika, ki mu izda napotnico. Če mu je nerodno se pa lahko naroči tudi zasebno samoplačniško, npr. v Zdravstvenem centru Dravlje. Marsikateri ginekolog pa žal pristopa k problemu napačno in res zdravi žensko, pri čemer nima podatka o partnerju. Ampak to ni profesionalno.

Ja, kaj pa če moški pač ne želi na spermiogram iz katerega koli razloga (prevelik ego je pogost po mojem ali pa da si ženska bolj želi delati na  otroku kot moški, …), ginekolog pač nima druge izbire in zdravi samo žensko ali je to že “zdravju škodljivo” na pamet nekaj zdraviti, če pa ni  podatka o partnerjevi plodnosti?

se strinjam, da je to problem, ampak tak “dedec” očitno ni pravi, če mu je vseeno. Če imaš nekoga rad, boš zanj in za skupnost tudi kaj naredil in po potrebi tudi kaj žrtvoval, pa čeprav le “krono na glavi”.  To torej ni le problem reprodukcije ampak celotnega odnosa.

kako se pa zdravi žensko v takem primeru? Kolikokrat se pa mora delati spermiogram?

Govorijo, da je pri moški tudi prisoten sram in stigmatizacija,  mastrubacije v lonček, itd. Kakorkoli, reprodukcija je po zakonu stvar zdravja, zdravje je pa po zakonu izključno individualna stvar in partner brez izrecnega dovoljenja do izvidov, nima dostopa po zakonu, kajne? če je slaba komunikacija v odnosu, pač bog pomagaj, kaj naj.

V načelu je za začetek dovolj en spermiogram. Če je ta v redu, se lahko usmerimo v žensko in pogoje za zanositev pri njej. Če je spermiogram zelo slab, vemo, da nima smisla pri ženski karkoli pretirano preiskovati ampak se gre neposredno v postopek OBMP (IVF). Če je spermiogram mejno problematičen, se zdravi moškega oziroma se včasih preide na blažje oblike asistirane reprodukcije (inseminacije ipd.). Skratka, brez podatka o moški komponenti plodnosti nimamo kaj početi na pamet, ker s tem lahko izgubljamo le čas ter žensko obremenjujemo z zdravili in obravnavami, čeprav je morebiti problem na moški strani in razloga pri ženski sploh ni. Poleg tega so preiskave pri ženski precej bolj invazivne in tudi zdravljenje ni povsem nedolžno.

Kolikor vem, pravno gledano moški odloči se ali bo šel na spermiogram ali ne in ženska brez njegovega dovoljenja nima dovoljenja izvedeti kakršnekoli zdravstvene informacije?

podobno kot je odločitev za jemanje kt izključno ženska, ker je to odločitev med žensko in zdravnikom samo in pravno gledano lahko se ženska zlaže moškemu, da jih jemlje, čeprav jih ne z namenom da bi zanosila in moški brez njenega dovoljenja nima dostopa do njenih zdravstvenih informacij? Torej, je v nekem smislu reprodukcija, čeprav teoretično piše naj bi bila odločitev obeh,  pravno gledano izključno  še vedno individualna odločitev?

v bistvu je spolnost kakorkoli obrnemo stvar zaupanja. Tudi moški je lahko “bitch”, trdi, da pazi ali da uporablja kondom, pa fejka. V človeških odnosih je marsikaj pošteno, marsikaj pa goljufija in kdo, koga, zakaj, kdaj in kako goljufa ni tema za ta forum. Je pa eno dejstvo: vsak mora pazit na sebe. Čim se zanašaš na drugega, si lahko žrtev prevare ali pač brezbrižnosti. Če ženska noče zanositi, je najbolje, da sama poskrbi za kontracepcijo, če moški noče oploditi ženske, pa naj prav tako sam poskrbi za kontracepcijo. Po toči zvoniti je prepozno. Če kateri ne poskrbi za kontracepcijo sam, si je tudi sam kriv, če pride do posledic.