ples

Najprej vse pohvale Igorju, z veseljem prebiram vaše odgovore.

MOrda to vprašanje ne sodi toliko v TKM, vendar nisem vedela, kam ga naj uvrstim. Imam pa vprašanje v zvezi z orientalskim/trebušnim plesom; namreč, kako je ta ples na splošno dober, kaj razvija, izboljša, itd. Tudi moški ga v določenih kulturah plešejo. Vem, da deluje na čakro/e, vendar si ne bi upala trditi na katero, ker v tem nimam toliko znanja. Vem, da se po tem plesu počutim odlično, prerojeno.

Hvala vam.

Orientalski-trebušni ples je v različnih oblikah razširjen na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, najbolj pa je uspel in se razvil v Egiptu, kjer je znan pod imenom raqs sharqi. Raqs sharki pomeni “ples iz Orienta” ali orientalski ples, pa tudi odrski, solo egipčanski ples, ki se opira na bistvo egipčanskega plesnega izročila. Svoje korenine ima v starodavnih rodnostno-plodnostnih ritualih( PRIPRAVA NA POROD ) in ljudskih obrednih plesih. Ples se je rojeval v templjih in v ženskih telesih. Je tudi odsev združenja z božanstvi. V času faraonov so svečenice duhovnice vrtele svoja telesa in valovile s svojimi trebuhi, da bi jih obsedla Hator, boginja ljubezni, plesa, glasbe in plodnosti.

Razvijajoč se iz predislamske tradicije, je bil ples raqs sharqi pod nenehnim vplivom mnogih osvajanj in kulturnih asimilacij, ki so prevladovale v egipčanski zgodovini. Kljub majhni dokumentaciji se je plesno znanje tradicionalno prenašalo iz generacije v generacijo, temelječ na oralni tradiciji znotraj družine. Ples je zaobjel vse socialne sloje v Egiptu, od kraljevih dvorov do fellahin (kmetov) in urbanih ciganov ghawazee. Vse do 60. let prejšnjega stoletja so delovale awalim, profesionalne plesalke, pevke in glasbenice, ki so zabavale na priviligiranih domovih pri družinskih slavjih (rojstva, poroke). Skromne ghaziyyah pa so javno plesale na ulici. Raqs sharqi je tudi ples prenatrpanih kairovskih kavarn in razkošnega hollywoodskega stila filmov iz 40., 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Znotraj kompleksnosti tega plesa se prepleta starodavno-moderno, urbano-ruralno, islamsko-sufijsko, faraonsko-univerzalno.

Orientalskega plesa se ne da razumeti brez glasbenega konteksta, saj sta glasba in ples neločljiva celota, skupaj ustvarita tarab, čar. Opira se na tri stile: prvi je zemeljski in ognjevit ples Gornjega Egipta – sha’abi, ki ponuja bogat spekter užitkov, od enostavnih, očarljivih ritmov, ki povezujejo Egipt z črno Afriko do kompleksnosti glasbe Gornjega Egipta. Drugi stil je čustveni, mestni ples – baladi, tretji pa klasični ples – sharqi, ki se je razvil na dvorih, v intimnih prostorih palač in domov bogatašev. Ohranil je visoke aristokratske standarde, petje, poezijo in prefinjen ples.

Raqs sharqi je danes živeča tradicija plesa in glasbe. Je hkrati mističen in prizemljen, ritmičen in fluiden, pa tudi okrasen. Je osebna izkušnja, ki izraža razpoloženje, ta pa jemlje dih. Skozi delo predanih plesalk in podpore navdušenega občinstva se ta starodaven in lep ples razvija kot visoko priznana odrska umetnost.

Ples je odličen način sproščanja in pripomore k odpiranju energetskih pretokov v telesu, ker sprošča. Domnevam, da najbolj deluje na popkovno čakro MANIPURO.