Situacija je taka: imam prijatelja, ki zelo trpi zaradi hudih bolečin. Obiskal je že vse zdravnike, ki jih je možno obiskati, kaj konkretnega mu ni povedal nihče. Razen na enem izmed izvidov, se nikjer ne vidi, da bi bilo kaj narobe. Tu pa je ravno problem. Zanj ni možna nobena terapija. Kako težko je sprejeti to dejstvo! Seveda ga tudi večina okolice ne razume, saj se nikjer ne vidi. Kako zahrbtne so take bolezni! Nihče ti ne verjame, da te zares boli in da komaj še hodiš v službo… In seveda te je strah, kako naprej in strah, da se bo vsa stvar še poslabšala.. in strah, ker si v tem čisto sam, saj od države ne moreš pričakovati ničesar, če nimaš na papirju napisano, da imaš to in to bolezen… Grozno, ker veš, da ne pašeš v nobenega od njihovih predalčkov in si dejansko zanje zdrav… Jezi me ta avtomatizem našega sistema in naše družbe nasploh, ki deluje po sistemu: kljukica, če je, če ni kljukice, ne obstaja…

Ima kdo od vas podobno izkušnjo?