pesnikova usoda
Živjo,
star sem 27 let. Imel sem nekaj vez …ca do 1 leto, eno vezo 3 leta. Vse je propadlo, v veliki meri po moji krivdi. Nekako z levo roko bi pripisal da sem kr lep , simpatičen fant tudi relativno dobro izobražen, prijazen in kulturen. Verjetno mi osebe ki jim to pravim tega verjamejo. Poleg tega sem pesnik. In vedno bolj se bojim da je moja samota posledica pesniškega poslanstva a.k.a. karme, čeprav se pesništva vedno bolj izogibam, se mi zdi da ne sina ne hčere po meni ne bo dovolj le slave mi pesmi pojo. Muči me tudi lepota pred katero sem po pesniško šibek čeprav jo argumetirano zavračama. Nočem pa nič drugega kot se maksimalno potruditi. Nekako sem izgubljen ob vsem tem in ne vem kaj narediti. Ali imate kakšen pameten nasvet-
LP/Jai
Jai,
bodi to kar si, v današnjem svetu je največji problem, ker smo ponavadi tisto, kar drugi pričakujejo, da bi morali biti.
To pa je skregano z logiko. Ženske imajo rade moške, ki vedo zakaj so to kar so in da to kar so tudi cenijo.
Bodi ti!
Primož
Jai
Vse lepo in prav, da si iskren in da imajo zaupanje vate, ker ti verjamejo. Samo to bi ti želela napisati, da lepota je mamljiva. Lepota je in gre, torej srce in duša ostaneta. Praviš, da sta se razšla po tvoji krivdi. Zakaj?
Lahko ugibam?
No bom pa vseeno napisala, saj z tem ne misli nič slabega. Ti se počutiš, če si lep, da si fenomen in ženske se lepijo nate še posebej, če imaš dober avto. Ampak to ni vse, ne boš mogel tako delati neskončno. Tudi pridejo leta in leta naredijo svoje in kaj boš potem. Zato mislim, da bi bilo najbolj pametno zate, da si najdeš resno dekle in da jo ne varaš in si ustvari družino. Tako se boš pomiril z vsemi tvojimi težavami oz. samota…….
To je samo moje mnenje.
Želim ti vso srečo v življenju
Lep pozdrav
Doroteja