Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Prosti čas Skrinjica idej! pesmice o božičku

pesmice o božičku

Iskalnik ne dela, tako bo verjetno hitreje.

a jih imate kaj na zalogi?

obstajajo pesmi o Dedku mrazu, da pa bi prav bila kakšna pesem o Božičku v slov. jeziku pa še nisem zasledila..

Pesmi za otroke – Vidka

I. BOŽIČNO DARILO MEDVEDKA PUJA ZA VAŠE OTROKE
II. AJŠA PODARJA OTROŠKE PESMICE
III. VIDKA ZA OTROKE

I. BOŽIČNO DARILO MEDVEDKA PUJA ZA VAŠE OTROKE

1. MAMA Tone Pavček
2. KAKO RASTE MAMA Tone Pavček
3. MAMA Niko Grafenauer
4. OČKA PRAVI Saša Vegri
5. PTIČICA PA-PA Jože Snoj
6. MAMINA SLIKANICA Jože Snoj
7. USPAVANKA Oton Župančič
8. USPAVANKA Anica Černejeva
9. STARA NOVICA Dragotin Kete
10. MATI GOVORI OTROKU Ksaver Meško
11. ROJSTVO Ciril Zlobec
12. SONČEK BOŽA Srečko Kosovel
13. MEDVEDI IN MEDVEDKI Srečko Kosovel
14. BURJA Srečko Kosovel
15. PROŠNJA Srečko Kosovel
16. VEČER Srečko Kosovel
17. DEŽNIK Zlatka Levstek
18. DEČEK IN SONCE Srečko Kosovel
19. POSTELJA Zlatka Levstek
20. OGLEDALO Zlatka Levstek
21. PRALNI STROJ Zlatka Levstek
22. TELEFON Zlatka Levstek
23. ČEVELJ Zlatka Levstek
24. HLAČE Zlatka Levstek
25. MAMA V VRTCU Tatjana Pregl
26. KAKO SE JE RODILA MAMA Tatjana Pregl
27. ČE BI SREČAL KROKODILA Tatjana Pregl
28. PRAVA HRANA Tatjana Pregl
29. SE KDO JEZI? Tatjana Pregl
30. MIŠKA IN ZOBKI Tatjana Pregl
31. USPAVANKA Tatjana Pregl
32. KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA?
33. PAV
34. NAŠ PSIČEK
35. MOKRI KUŽA
36. DIVJEMU ZAJČKU
37. POLŽEK GRE NA PAŠO
38. HUDA MRAVLJICA
39. DEDEK JEŽEK
40. MEDVEDOV PLES
41. MEDVEDJA ŠOLA
42. MEDVEDOVA USPAVANKA
43. SLONOVA USPAVANKA
44. KROKODIL
45. PINGVINI
46. LEPA MUCA IN LEPI MUC
47. INTERVJU
48. PESMICA O ČRIČKU
49. MRAVLJIŠČE
50. VESELA RIBA
51. SRNA
52. KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK
53. KAMELA
54. MAČEK MURI Kajetan Kovič
55. MAČEK MURI Kajetan Kovič
56. MAČEK MURI Kajetan Kovič
57. MAČEK MURI Kajetan Kovič
58. MAČEK MURI Kajetan Kovič
59. MAČEK MURI Kajetan Kovič
60. PEDENJPED Niko Grafenauer
61. SAM Niko Grafenauer
62. KORENJAK Niko Grafenauer
63. DVOJČKA Niko Grafenauer
64. SLADKOSNED Niko Grafenauer
65. UČENJAK Niko Grafenauer
66. GLASBENIK Niko Grafenauer
67. SLIKAR Niko Grafenauer
68. VRTNAR Niko Grafenauer
69. BRZOVLAK Niko Grafenauer
70. USPAVANKA Niko Grafenauer
71. ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU Oton Župančič in Niko Grafenauer
72. BIBA LEZE Danilo Gorišek
73. BIBA LEZE, BIBA GRE Niko Grafenauer
74. UGANKA Josip Stritar
75. RINGA, RINGA RAJA Ljudska
76. SKLANJATEV Niko Grafenauer
77. MAČEK ČOMBE Kajetan Kovič
78. MAČJA VESELICA Kajetan Kovič
79. MAČJE LETALIŠČE Kajetan Kovič
80. KRAVA IN TRGOVINA Matej Bor
81. MEDVEDEK PLEŠE Janez Bitenc
82. KUKAVICA Janez Bitenc
83. PESMICA O KRUHKU Vida Brest
84. KDO ZNA? Mitja Ribičič
85. SANJAMO Milena Batič
86. NESREČA Vida Jerajeva
87. ŠOLARČEK Slavko Jug
88. ANGINA Saša Vegri
89. URE Kajetan Kovič
90. OBISK Albert Širok
91. MESECI Fran Roš
92. ŠKORČKI ZAMORČKI Anica Černejeva
93. TRAVICA Anica Černejeva
94. RAČKA KRATKOTAČKA Anica Černejeva
95. RAK Anica Černejeva
96. ORJEMO, ORJEMO Anica Černejeva
97. NEZGODA Anica Černejeva
98. HROŠČ Anica Černejeva
99. HRUŠKA DEBELUŠKA Anica Černejeva
100. NAŠA MUCA Anica Černejeva
101. LASTOVKE Anica Černejeva
102. BELE SNEŽINKE Anica Černejeva
103. JEŽEK TEKA, TEKA
104. KUŽA PAZI
105. BARČICA PO MORJU PLAVA
106. ČUK SE JE OŽENIL
107. DEKLE JE PO VODO ŠLA
108. LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
109. OB BISTREM POTOKU JE MLIN
110. POZDRAVLJENA TROBENTICA
111. ROPOČE MLIN
112. SIJAJ, SIJAJ SONČECE
113. SINIČKA SE JE USEDLA
114. MEDVEDEK
115. STOJI UČILNA ZIDANA
116. MIŠKA
117. VEVERICA
118. VRABČEK
119. METULJČEK CEKINČEK
120. RASLA JE JELKA
121. KROKODIL
122. USPAVANKA – VILA “MALINA” Svetlana Makarovič
123. VILA “MALINA” Svetlana Makarovič
124. URA TEČE
125. KORAČNICA
126. KADAR SE CICIBAN JOČE Oton Župančič
127. USPAVANKA
128. AJA TUTAJA
129. DEŽ
130. ZIMA
131. PESEM NAGAJIVKA Oton Župančič
132. POMLAD
133. RAC, RAC, RACMAN Oton Župančič
134. VLAK
135. ROJSTVO Tone Pavček
136. ZAJČEK.
137. TRI PTIČIČE Anica Černejeva
138. NAŠA ČETICA KORAKA
139. NAŠE BELE ČOPKE NI Anica Černejeva
140. ŽABJA NEZGODA Anica Černejeva
141. HI, KONJIČEK Anica Černejeva
142. MOJ PRIJATELJ JANI Anica Černejeva
143. VLAK Anica Černejeva
144. CICIBAN IN ČEBELA Oton Župančič
145. CICIBAN – CICIFUJ Oton Župančič
146. PLES KRALJA MATJAŽA Oton Župančič
147. ŽABE Oton Župančič
148. STARI MEDO Oton Župančič
149. PISMO Oton Župančič
150. CICIBAN ZASPI Oton Župančič
151. MEDVED Z MEDOM Oton Župančič

1.MAMA

VSAKA MAMA JE PRAVA MAMA,
DANA ZA SREČO IN NA VESELJE.
PRAVA. IN ENA SAMA.
ZA VSE ŽIVLJENJE.
(Tone Pavček)

2.KAKO RASTE MAMA

NAJPREJ JE SAMA TEMA,
NAJPREJ JE VELIK NIČ,
POTLEJ JE MAJCENA DEKLICA
IN IZ NJE LJUBEK DEKLIČ.

IZ NJEGA MAMICA ZRASTE,
A RASTE DOLGO IN MNOGO LET,
POTEM PA JE TO KAR NAENKRAT
IN JAZ PRIDEM NA SVET.

IZ MAMICE ZRASTE MAMA
BOGVEKDAJ, KAR NEKEGA DNE,
KO ŠE SAMA NE VE, DA JI PADA
PRVI SNEG NA LASE.

KO JAZ ODRASTEM, RASTE
MAMA POČASI NAZAJ,
DOKLER BABICA NE POSTANE
IN PRIDE Z VNUKI V RAJ.
(Tone Pavček)

3. MAMA

MAMA JE OD VSEH LJUDI
NAJBOLJŠA NA SVETU,
KER SE MI RADA SMEJI
IN KER JE PAR OČETU.

Z MAMO SE OČE POLJUBLJA,
Z NJO HODI SPAT IN Z NJO VSTAJA
IN KAR NAJPREJ JI OBLJUBLJA
VSE OD KRAJA.

Z NJO SE FOTOGRAFIRA,
OBJET PREKO RAME,
IN Z NJO SE PREPIRA,
KADAR SE VLEČE ZAME.

MAMA OČETU BERE MISLI
IN VSE NJEGOVE ŽELJE UGANE.
POMAGA MU, KADAR SO DNEVI KISLI,
ALI ČE Z LEVO NOGO VSTANE.

MAMA NE MORE BITI SAMA,
ALI IMETI ZA PAR KAKŠNEGA STRICA.
SAJ VSI VEMO, DA JE MAMA
BOLJŠA OČETOVA POLOVICA.

LE KAKO BI BILO OČETU
BREZ MAME,
KO BI GA LE POL HODILO PO SVETU
IN NIČ OSTALO ZAME?
(Niko Grafenauer)

4. OČKA PRAVI

OČKA PRAVI,
DA V MAMINI GLAVI
SE VSAKA BESEDA
NA GLAVO POSTAVI.
ZANJO
SE JEZA
KUHA KOT JUHA.
ZANJO SE LAŽ
IN ROŽO ZADUHA.
PRI NJEJ
POT GRE
IN SE V VASI USTAVI,
PRI NJEJ
LEŽIJO GORE
ZLEKNJENE OB PUŠČAVI,
PRI NJEJ
HIŠA RASTE
NAJRAJE OB TRAVI.
PO NJENEM
SE BOLEZEN IN SOSEDO POZDRAVI,
PO NJENEM
SE LAHKO
ŠAL IN PRIJATELJSTVO SPLETE
OD GLAVE DO PETE.
(Saša Vegri)

5.PTIČICA PA-PA

KADAR MAMICA JE V SLUŽBI,
VID JE Z MALIM JOŠTOM V DRUŽBI.

DRUŽBA TAKA JE BESEDA,
KADAR JOŠT ZA MAMO GLEDA
SKOZI OKNO PO STEZICI
IN PA-PA DRŽI V ROČICI.

KAJ PA JE SPET TO:
PA-PA?
NIČESAR NI VIDETI,
NIČ NE TEHTA.

TO JE TAKA PTIČICA,
KI VIDI JO LE MAMICA.

JOŠTU JE Z DLANI ZLETELA,
MAMICO JE OBLETELA.
OKROG GLAVE JI ŽGOLI
IN JE V SLUŽBO NE PUSTI.
(Jože Snoj)

6.MAMINA SLIKANICA

NEKE NOČI,
SREDI NEKEGA SNA,
IZ SLIKANICE
JE PUNČKA
PRIŠLA.

KOMAJ NASLIKANA
ŽE JE SHODILA,
BESEDI KORACALA,
KORAKCE ČEBLJALA,
SE V SVET NAMENILA,
MAMO ZBUDILA.

IN IZ TE MAMINE
SLIKANICE
NEUČAKANKO SO
PRESTREGLI –
V PLENICE.
(Jože Snoj)

7.USPAVANKA

KAJ BO SINKU SEN PRINESLO?
PTIČJE KRILO, TENKO VESLO,
ALI KITA ROŽMARINA?
AJA TUTA, NANA NINA!

KRILO SE JE UTRUDILO,
VESLO SE JE POLOMILO,
SUHA KITA ROŽMARINA –
AJA TUTA, NANA NINA!

KAJ BO SINKU SEN PRINESLO?
NITI KRILO, NITI VESLO,
NITI KITA ROŽMARINA:
LE PESEM MATERINA,
AJA TUTA, NANA NINA!
(Oton Župančič)

8.USPAVANKA

SONCE JE ZASPALO,
LUNICO PRIŽGALO.
MAMICA PESEM POJE,
ZIBA DETE SVOJE.

“TIHO, TIHO, NAŠA
ZLATA, MALA SAŠA.
SAJ JE BLIZU MAMA,
SAJ ŠE NISI SAMA.

SAJ TE ČUVA OČKA,
KER BI HUDA NOČKA
TE ZA NOS PRIJELA
IN TI NOSEK VZELA…
(Anica Černejeva)

9.STARA NOVICA

TAM V MESTU, TAM V BELEM BLIZU KRKE,
UČILA JE UČITELJICA ČRKE
IN RIBA, RIBE, RIBI, O RIBI, Z RIBO
FANTIČKA AMORJA;
IMEL JE GLAVO IZ MARMORJA,
LE SMEJAL SE JE Z BRADICO DVOGIBO.

TAM V MESTECU, TAM V BELEM BLIZU KRKE,
NASLIKAL AMOR LEPE ČRNE BRKE
IN ZIBKO, KAR JE V ZIBKI IN PRI ZIBKI,
LEPO NASLIKAL JE,
LOKAVO ZAMEŽIKAL JE,
IN TRESLI STA SE BRADICI MU GIBKI.

TAM V MESTECU, TAM V BELEM BLIZU KRKE,
PUSTILA JE UČITELJICA ČRKE,
ŠTEVILKE, KREDO, ABECEDNIK, ŠIBO,
A SINKU PEVALA,
A SINKA V ZIBKO DEVALA,
KI SE JI SMEJI Z BRADICO DVOGIBO.
(Dragotin Kete)

10.MATI GOVORI OTROKU

IZ ZEMLJE DROBEN VIR ŽUBORI,
IZ MATERE ZEMLJE ZAJEMLJE ŽIVLJENJE.
NARAŠČA V REKO. IN KODER HITI,
NA MATERI ZEMLJI OŽIVLJA ZELENJE.
TAKO SI TI, DETE, SE V MENI SPOČELO,
IZ MENE ŽIVLJENJE IN RAST SI ZAJELO.
A JAZ IZ TEBE ZAJEMAM VESELJE,
IZPOLNJENE V TEBI VSE MOJE SO ŽELJE.
BREZ VIROV IN REK BILA ZEMLJA BI VELA,
KAKO LE BREZ TEBE JAZ BI ŽIVELA.
(Ksaver Meško)

11.ROJSTVO

DRAGI, BILO JE HUDO.
KAKOR DA SMRT MI ČEŽ ČELO
ŠLA JE Z LEDENO ROKO,
MRKA VABEČ ME V DEŽELO

VEČNEGA SPANJA … DA TEH BOLEČIN
VSAJ ZA TRENUTEK BI SMRT ME REŠILA,
ŠLA BI ZA NJO, O! … “RODIL SE JE SIN.”
SIN!?… IN V TRENUTKU SEM VSE POZABILA.

KOT DA VEKOVE ČAKALA SEM NANJ, KO DA LE ZANJ
SEM VSA LETA ŽIVELA.
VSE BOLEČINE, VSE MUKE BI ZANJ,
VSE BI ZA MALEGA SPET PRETRPELA.
(Ciril Zlobec)

12.SONČEK BOŽA

SONČEK BOŽA TAČICE
NAŠE BELE MAČICE.
O, DA JE LENUŠKA,
TO PA NI RESNICA –
ONA JE PREDICA.
KADAR NAIGRA SE,
ZA KOLOVRAT SEDE,
ZAMEŽI IN PREDE.
(Srečko Kosovel)

13.MEDVEDI IN MEDVEDKI

KAKŠNI SO MEDVEDKI, OČKA,
SO RES SLADKOSNEDI?
NO, POVEJ, DRAGI OČKA,
KAKŠNI SO MEDVEDI?

IN POVEJ, DRAGI OČKA,
KAKŠNI SO MEDVEDKI?
SO RES MAJHNI KAKOR MUCKE,
SO LI SLADKOSNEDKI?

ČE SI VIDEL ZARES JIH,
BI JIH S SEBOJ PRIPELJAL,
IN Z MEDVEDKI MAJHNIMI
JAZ BI SE IGRAL.
(Srečko Kosovel)

14.BURJA

BURJA TRESE NAŠO HRUŠKO,
VIJE NJENE VEJE –
AH, LEPO JE BITI BURJA –
VEJE IN SE SMEJE.

VEJE VIJE, LOMI, LOMI
IN SE NE UPEHA –
ALI SLABO, SLABO BITI
SLAMNATA JE STREHA.

BURJA STREHE VSE PODERE,
POLJA VSA PREBEGA –
ČE PA JAZ LE STOL PREVRNEM,
SE ŽE OČKA KREGA …
(Srečko Kosovel)

15.PROŠNJA

NOČ, RAZGRNI ČRNA KRILA,
PRIDI K MENI, BELA VILA
IN PRINESI ZLATE ZVONČKE
IN PRINESI MI BONBONČKE.

SANJE, DA ME DENEŠ VANJE,
ZVONČKE ZA TENKO ZVONKLJANJE,
A BONBONČKE ZA SMEHLJANJE.
(Srečko Kosovel)

16. VEČER

PTIČKI IN TRAVICE SPIJO,
MIŠKA JE ŠLA ŽE SPAT,
PREDEN JE SONCE UGASNILO,
JE ŽE UTIHNIL ŠKRAT.

LE VETER, KI VES DAN JE DREMAL,
VETER, KI VES DAN JE SPAL,
KO PALA JE SVETLA ROSA,
ČEZ POLJA JE PRIPIHLJAL.
(Srečko Kosovel)

17.DEŽNIK

KAKŠNA JE TO ČUDNA STVAR,
KI JI NI ZA SONCE MAR,
LE DEŽJA SE VESELI,
OB NALIVU ZADRHTI…

TAKRAT V VSEJ LEPOTI,
UŽIVA V MOKROTI,
VES RAZPET NAD NAMI,
NAS PRED DEŽJEM BRANI.
(Zlatka Levstek)

18.DEČEK IN SONCE

DOBRO JUTRO, SONČEK!
KJE SI SE MUDIL,
DA TAKO SI POZNO
ČEZ GORE PRILIL?

ALI TETI LUNI
TAM SI KRAJŠAL ČAS
ALI K ZLATIM VALČKOM
MORSKIM ŠEL SI V VAS?

“K ZLATIM VALČKOM MORSKIM
NISEM STOPIL V VAS;
TUDI K TETI LUNI
NE ZA KRATEK ČAS.

V DALJNEM KRAJU ROŽE
PRELEPO CVETO,
SO PRI NJIH OSTALI
ŽARKI ZA GORO.

TAM ISKAL SEM ŽARKOV,
SKUPAJ SEM JIH ZBRAL;
DA USTREŽEM TEBI,
SEM TI JIH POSLAL.

NE ZAMERI, DEČEK,
DA SEM SE ZAMUDIL,
SAJ ZATO POZNEJE
SI SE TI PREBUDIL.”
(Srečko Kosovel)

19.POSTELJA

POSTELJA POSTLANA ČAKA,
DA V PIŽAMI PRIKORAKA
NJENA MALA PUNČKA,
VSAK VEČER ZASPANA.

V TOPLO JO NAROČJE VZAME,
Z ODEJO JO MEHKO OBJAME,
JI Z BLAZINO BOŽA LIČKA,
V SANJSKI SVET POTONE.
(Zlatka Levstek)

20. OGLEDALO

OGLEDALO SE NE LAŽE,
VSAKOMUR NJEGOVO SLIKO KAŽE.
OČKU KAŽE OČKA,
MAMI MAMO.
MENI ZMERAJ MENE.
A ZAKAJ NIKDAR NIKOMUR
NE POKAŽE SEBE?
(Zlatka Levstek)

21.PRALNI STROJ

DOKLER PRALNI STROJ
V PRALNICI SAMEVA,
LAKOTA PO PRAŠKU
V BOBNU MU ODMEVA.

VES ŽELJAN JE PRANJA.
PRALNI PRAŠEK, GLAVNA JED,
ČISTA VODA ZANJ PIJAČA,
A MEHČALEC – SLADOLED.
(Zlatka Levstek)

22.TELEFON

KO TELEFON ZAZVONI
POZORNOST PREBUDI,
KDO KLIČE, KAJ ŽELI,
ZANIMAJO SE VSI.

“HALO, STE ZDRAVI VSI?”
SPRAŠUJE TELEFON,
ODGOVORA ŠE NI,
POZABIL JE BONTON.

“NAJPREJ PREDSTAVI SE,
POTEM ŠELE SPRAŠUJ!”
“TU URŠKA JAVLJA SE,
NIKAR SE NE HUDUJ.”

“NAJ BO, A DRUGIČ GLEJ!
MI ZDRAVI SMO, POVEJ,
NE KLIČI KAR NAPREJ,
PA DOBRO SE IMEJ!”
(Zlatka Levstek)

23.ČEVELJ

ČEVELJ NOGO SI OBUJE,
Z NJO OKROG POTUJE.
ČUDNO, KAR OD SPODAJ
SVET SI OGLEDUJE.

GLEDA CESTE IN KOLESA,
LE DO PRVIH VEJ DREVESA.
VIDI NOGE, ČEVLJEV STO,
KI PO POLOČNIKU GREDO.

SREČA ČEVELJ ČEVLJE MOŠKE,
ČEVLJE ŽENSKE IN OTROŠKE,
SE LEPO POZDRAVIJO,
A SE NE USTAVIJO.

ČEVLJI V PARIH HODIJO,
LEVI DESNIM DVORIJO.
(Zlatka Levstek)

24.HLAČE

HLAČE FANTKA SO OBLEKLE,
GUMBE V GUMBNICE ZAPRLE,
ŠE NARAMNICE ČEZ RAME
IN “PA-PA” OD MAME.

FANTKA V PARK SO ODPELJALE,
S HLAČAMI SE TAM IGRALE.
GRAD V PESKU NAREDILE
IN PO PARKU SE PODILE.

HLAČE GLASNO SE SMEJALE,
VENDAR MAMI ZAMOLČALE,
DA SO OD SMEHA POČILE
IN SE TUDI ZMOČILE.
(Zlatka Levstek)

25.MAMA V VRTCU

MAMA, MAMA,
POJDI V VRTEC DANES SAMA!
TAM JIM RECI,
DA BOŠ JEDLA,
DA BOŠ SPALA,
DA SE PRIDNO BOŠ IGRALA.

KER JE SINKO ZADRŽAN,
DOMA NAGAJAL BO VES DAN.
(Tatjana Pregl)

26.KAKO SE JE RODILA MAMA

ČE SI MENE TI RODILA
IN JE TEBE BABICA
IN BABICO PRABABICA,
PRABABICO PA NJENA MAMA,
KAJ SE ONA JE RODILA SAMA,
ALI JO JE NJENA MAMA?
(Tatjana Pregl)

27.ČE BI SREČAL KROKODILA

PRAVIJO MI, DA SEM PACEK,
KER NE MARAM MILA.

AMPAK: ČE BI SREČAL KROKODILA,
BI PRI PRIČI SE ZMENILA,
DA SE BOVA OBA UMILA,
Z ENIM SAMIM KOŠČKOM MILA!
(Tatjana Pregl)

28.PRAVA HRANA

SINKO SKRIVA SE IN JOČE,
KER KOSILA JESTI NOČE.

SPET KRIČI KAKOR ZA STAVO,
NAJ MU DAJO HRANO PRAVO.

A NIHČE GA NE RAZUME
IN NE DA ZVEČILNE GUME!
(Tatjana Pregl)

29.SE KDO JEZI?

DANES SINKO ZA KOSILO
MAMI PEČE PALAČINKO.

V PONEV STRESE KOS ZAVESE,
DVA ZAMAŠKA, MALO PRAŠKA.

NEKAJ OLJA, DA CVRČI …
KAJ PA JE? SE KDO JEZI?
(Tatjana Pregl)

30. MIŠKA IN ZOBKI

MIŠKA, MIŠKA, KAM SI ŠLA?
SPET SI VZELA ZOBKA DVA!

KAJ POČEL BOM ZDAJ BREZ NJIH?
V MOJIH USTIH JE PREPIH!

RAD BI ZOBKE BRŽ NAZAJ!
MIŠKA, MIŠKA, DAJ JIH, DAJ!
(Tatjana Pregl)

31.USPAVANKA

NINA NANA, NINA NANA,
MOJA MAMA JE ZASPANA.

SINKU POJE PESMI SVOJE,
NANJ SE SKLANJA IN ZASANJA.

NINA NANA, NINANI,
MOJA MAMA SLADKO SPI!
(Tatjana Pregl)

32.KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA?

KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA?
KJE STANUJEŠ, KJE DOMUJEŠ,
KJE JE TVOJA MALA HIŠKA?

TAM STANUJEM, KJER NI MAČKE.
TAM STANUJEM, TAM DOMUJEM,
KJER NE PRIDEM V NJENE TAČKE.

33.PAV

KAKŠNA ZLIKANA KOČIJA
NA DVORIŠČE K NAM ZAVIJA?
JE V NJEJ KRALJ ALI KRALJICA?
CAR Z MINISTRI? CESARICA?
KJE SO PAŽI IN SPLETIČNE,
ČE SEDIJO V NJEJ KRALJIČNE?
JE ODJEZDIL PRINC NA LOV
IN ZDAJ PELJE PLEN DOMOV?
ALI PA SE VRAČA S PLESA
KAKŠNA PRAVLJIČNA PRINCESA?

TODA SAM BREZ KOČIJAŽA,
KRALJ MENDA SE NE PREVAŽA?
KJE SO SLUGE IN DVORJANI,
DA BI JEZDILI OB STRANI?
VAŠA GNADA, KAJ BI RADA?
KOMU V ČAST VSA TA PRADA?

KDO BI VEDEL, KDO BI ZNAL?
BRŽ SNEMIMO KAPE Z GLAV
IN SE UMAKNIMO V KRAJ,
KOT VELEVA OBIČAJ,
KO BO PELJAL MIMO NAS
PAV S KOČIJO SVOJ OKRAS.

34. NAŠ PSIČEK

NAŠ PSIČEK, HOV, HOV,
NAS ČUVA TATOV,
PODI POSTOPAČE,
POMERI TI HLAČE,
ČE DREZAL BI VANJ.

MIRU NE POZNA,
NAPREJ SE IGRA,
ČE DRUGEGA NI,
SVOJ REPEK LOVI.

35.MOKRI KUŽA

SREDI CESTE – LUŽA,
NOTER PADE KUŽA.
BLATEN JE TREBUŠČEK,
MOKER JE KOŽUŠČEK.
GRDE SO MU TAČICE,
ZLEPLJENE SO HLAČICE.

ZDAJ SE OBOTAVLJA,
ZMERAJ SPET SE USTAVLJA,
V SONCU VES TREPEČE,
ZDELAN OD NESREČE.

KUŽEK JE VES ZBEGAN,
KER DOMA BO KREGAN.
SAJ, KAKO BI ŠEL DOMOV, HOV?

36.DIVJEMU ZAJČKU

SPANČKAJ, ZAJČEK, AJA, AJ,
MAMICA BO KOJ NAZAJ.

GRE LE TJAKAJ ZA GORO
PO CVETOČO DETELJO.

VELIK ŠOP JE BO NABRALA,
SINEKU ZA ZAJTERK DALA…

SPANČKAJ, ZAJČEK, AJA, AJ,
MAMICA BO KOJ NAZAJ!

37.POLŽEK GRE NA PAŠO

POLŽEK GRE NA PAŠO
V DETELJICO NAŠO.
PRIMIMO GA ZA ROGE:
POLŽEK V DETELJO NE SME!

PA SMO DOBREGA SRCA,
NAJ NJEGOVA OBVELJA:
NAJ LE POLŽEK SE NAPASE –
NOVA DETELJA NAM ZRASE!

38.HUDA MRAVLJICA

BILA JE HUDA MRAVLJICA,
ŠEST ČRNIH NOG JE IMELA,
JE MIGALA, JE VOHALA,
JE ČISTO PONORELA.

BILA JE HUDA MRAVLJICA,
PO TRGU JE HODILA,
LONČARJU JE ČEZ PISKRE ŠLA
PA VSE MU JE POBILA.

IN KAMOR KOLI JE PRIŠLA,
SO VSI PRED NJO BEŽALI,
JE POKALO, JE STOKALO
POD NJENIMI STOPALI.

OJ MRAVLJICA, POŽREŠNICA,
LE KAJ SI NAREDILA?
ŠE BIKA JE POHRUSTALA,
SAMO ROGE PUSTILA.

SEVEDA, TO JE ČISTO RES:
LE KAJ SE BIK ŠOPIRI?
ŠEST ČRNIH NOG IMA MRAVLJICA,
A BIK IMA LE ŠTIRI.

ČE SLIŠIŠ HUDO MRAVLJICO
PO SVETU GODRNJATI,
OBRNI SE IN ZBEŽI PROČ,
KAR ZMOREJO PODPLATI.

39.DEDEK JEŽEK

JEŽEK, JEŽEK, GOZDNI DEDEK,
DOBER DAN!
KAJ PA DELAŠ, KAJ BOŠ ŠIVAL
VES S ŠIVANKAMI OBDAN?

“TOPLO SUKNJICO ZA ZIMO
BOM SEŠIL,
V NJI BOM LEŽAL NA ZAPEČKU,
KO BO MRAZEK BRIL.”

JEŽEK, JEŽEK, GOZDNI DEDEK,
VSE POVEJ, DA TUDI MI
BOMO SUKNJICO SEŠILI,
DA NAS MRAZEK NE DOBI!

PA SE JEŽEK V KLOBČIČ ZVIJE
IN SE Z GRIČA ZAVALI:
“EJ, TAKOLE ŠIVAM SUKNJO,
PA ŠIVAJTE JO ŠE VI!”

40.MEDVEDOV PLES

PLEŠI, PLEŠI, KOSMATINEK,
DA TE VIDI MAMIN SINEK!

V LEVO, V DESNO DVA KORAKA,
SEMKAJ, TJAKAJ ŠE DVA TAKA!

HITRO BRUSI NOGI BOSI;
ZAME, ZASE KRUHA PROSI!

41.MEDVEDJA ŠOLA

V MEDVEDJI ŠOLI SEDIJO MEDVEDI
IN VRTIJO DEBELE OČI
IN SE POTIJO PRI ABECEDI
IN SE MUČIJO S PIKO NA I.

SKLANJAJO MEDVED, MEDVEDA, MEDVEDU.
ŠTEJEJO URNO OD ENA DO STO,
BRUNDAJO V ZBORU PESEM O MEDU,
MALO NAROBE, A VENDAR LEPO.

NA ZEMLJEVIDU MEDVEDJE DEŽELE
IŠČEJO LEGO MEDVEDJIH PLANIN
IN SE UČIJO, KJE BODO CVETELE
PRVE TROBENTICE, TELOH IN BRIN.

ŠOLA JE DOLGA OSEM RAZREDOV,
URE IN LETA PA HITRO BEŽE
IN V SPRIČEVALA MALIH MEDVEDOV
SAME DEBELE PETICE LETE.

42.MEDVEDOVA USPAVANKA

BRUNDA, GUNDA PRVA RUNDA:
CELI SVET DAM ZA MED.

BRUNDA, GUNDA DRUGA RUNDA:
BREZ BESED LIŽEM MED.

BRUNDA, GUNDA TRETJA RUNDA,
BRUNDA, GUNDA ZADNJA RUNDA:
PRAZEN LONEC, KUNIGUNDA,
VSEGA KONEC IN ŠAH – MAT!
GREMO SPAT.

43.SLONOVA USPAVANKA

SPANČKAJ, SPANČKAJ! PREJ SAMO
SE NASLONI NA DREVO!
STOJ IN SPANČKAJ, FANTEK SLONČEK,
PA DOBIL BOŠ POLN LONČEK
MLEKA KOKOSOVEGA
IN POVRH DVA DATELJNA
IN ČE BOŠ ŠE BOLJ ZASPAN,
ŠE OGROMEN ŠOP BANAN,
DA POSTAL BOŠ TAKŠNA SILA
KOT DVA STRAŠNA KROKODILA!

44.KROKODIL

V AFRIKI JE REKA NIL,
REKA NIL.

NOTRI PLAVA KROKODIL,
KROKODIL.

PRAV HUDOBNO SE DRŽI,
SE DRŽI.

VEN IZ REKE NOS MOLI,
NOS MOLI.

PROČ OD NILA, PSIČEK MLAD,
PSIČEK MLAD.

ČE BI DALJE ŽIVEL RAD,
ŽIVEL RAD.

KAJ BO Z MAMO, VPRAŠAM TE,
VPRAŠAM TE.

ČE TE KROKODIL POŽRE,
TE POŽRE?

45.PINGVINI

V BELIH SRAJCAH, V ČRNIH FRAKIH
SE PRESTOPAJO PINGVINI.
RADI BI SE ZASUKALI,
PO PLESIŠČU NA GLADINI.

A ČETUDI JIH PODPLATI
OD NESTRPNOSTI SRBIJO,
V BELIH SRAJCAH, ČRNIH FRAKIH
NA OBALI OBSEDIJO.

GIZDALINI SE BOJIJO,
DA BI ČEVLJE SI ZMOČILI,
V BELIH SRAJCAH, ČRNIH FRAKIH
BOSI NAOKROG HODILI.

46.LEPA MUCA IN LEPI MUC

LEPA MUCA IN LEPI MUC
STA NA STREHO SPLEZALA,
KO JE PADLA ČRNA NOČ,
ZVEZDICE STA GLEDALA.

MIŠKE MALE SO ŠKREBLJALE
PO VSEJ HIŠI,
KER ČE MUCA JE NA STREHI,
NIČ NE SLIŠI.

MIŠKE V KUHINJI SO V LUKNJO
SE POSKRILE,
KO JE MUC TELEBNIL S STREHE
MED KOPRIVE.

MIŠKE MALE SO SE ZBRALE,
POSLUŠALE SO
MJAU, MJAU, MJAU, MJAU,
KO SE MUC JE IZ KROPRIV POBRAL.

47.INTERVJU

TISTI MAČEK, KI SIJAJNE
BRKE NOSI PREKO UST,
JE POBASAL SVOJE CAJNE
IN ŠEL K MORJU NA DOPUST.

DAVI V STRGANI OPRAVI
JE BREZ BRK PRIŠEL DOMU,
PA SE K NJEMU V DOM ODPRAVIM:
“PROSIM KRATEK INTERVJU.”

IN MI PRAVI: “TO NAPIŠI:
PASJA NOGA TAK DOUPST!
JE ŽE BOLJE V NAŠI HIŠI,
KJER SO MIŠI BLIZU UST!

VODA SLANA, SLABA HRANA,
ŠLI SO BRKI – KAR POGLEJ!
VSA REKLAMA PRAZNA SLAMA,
TAKO MORJE – FUJ IN FEJ!”

TO DEJAL JE MAČEK STARI,
KO SE VRNIL JE DOMU
IN Z NOGO, DA NI KAK LARI-FARI,
MI PODPISAL INTERVJU.

48.PESMICA O ČRIČKU

ČRI-ČRI, ČRI-ČRI, ČRIČEK
V LEPI SUKNJICI,
V SONCU JE VES GRIČEK,
ON PA SPAVA V LUKNJICI.

“ČRI-ČRI, ČRI-ČRI, ČRIČEK,
KDO TE V SPANJU STRAŽI?”
VPRAŠA GA FANTIČEK,
S SLAMICO GA DRAŽI.

DREZA GA FANTIČEK
OKROG NOSA S SLAMICO,
ČRI-ČRI, ČRI-ČRI, ČRIČEK
ŽE ZAPUŠČA JAMICO.

IN: ČRI …ČRI … ČEZ GRIČEK
ČRIČEK PETI SKUŠA;
SKRIL SE JE FANTIČEK,
PESMICO POSLUŠA.

49.MRAVLJIŠČE

HIŠO V GOZDU SMO NAŠLI,
ČISTO ZAPUŠČENO.
MAR DOMA NIKOGAR NI?
VPRAŠAJMO VSEENO.

KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI?
MRAVLJE, MRAVLJICE MARLJIVE.
GLEJTE, VSAKA KAM HITI,
VSE POTI SO ŽIVE.

KOMAJ ZJUTRAJ SE ZBUDE,
ŽE GREDO NA DELO,
ŠELE V MRAKU POHITE
SPET DOMOV VESELO.

50.VESELA RIBA

RIBA JE STARA
IN JE ZOBE IZGUBILA.
ŠLA JE K ZDRAVNIKU,
DA BI NOVE DOBILA.

SEDLA JE RIBA PREPLAŠENO
PRED ZDRAVNIKA
IN TA JI JE V USTA ZATAKNIL
DVA MAJHNA GLAVNIKA.

RIBA JE SREČNA,
KER JE SPET ZDRAVA.
ZJUTRAJ VESELO
PO MORJU PLAVA.

IN KO ZBUDIJO SE
RIBICE NASMEJANE,
SKOČIJO MATERI RIBI
SKOZ USTA – IN SO POČESANE.

51.SRNA

STE JO VIDELI ŽE, SRNO?
ŠE NIKDAR? OJOJ.
POTLEJ MORATE V SREBRNO
NOČ Z MENOJ.

V HOSTO BOMO ZAKLICALI:
SRNICA, KJE SI?
KRUHA BI TI RADI DALI.
LAČNA SI.

IN PRIŠLA BO – SLOKA, NEŽNA –
SKOZI BREZOV LOG
IN NAM JEDLA BO HVALEŽNA
KRUH IZ ROK.

52.KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK

KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK,
TJA V GOZDIČEK POD GRMIČEK?
KDOR BOJI SE, HITRO SKRIJ SE,
KER PRIHAJA JEZNI LEV,
JEZNI LEV “REBRAZMLEL”.
A ZA LEVOM MEDVED MLAD,
MEDVED MLAD “PLESALRAD”.
A ZA MEDVEDOM MRKI VOLK,
MRKI VOLK “ZOBODOLG”.
IN ZA VOLKOM ŠE LISICA,
EJ, LISICA TA TATICA!
ZA LISICO SIVI ZAJČEK,
SIVI ZAJČEK “ZELJEKRAJČEK”.
IN ZA ZAJČKOM SAM DIHUR,
SAM DIHUR “RABELJKUR”.
ZA DIHURJEM MAJHNA MIŠ,
MAJHNA MIŠ “TECIMIŠ“.
IN ZA MIŠKO KUP BODIC –
SKRIJMO SE! – TO JE JEŽEK,
HUDI STRIC!

53.KAMELA

VSA V SOLZAH JE PRIHITELA
V JOJBOLNIŠNICO KAMELA.

DOKTOR NAJ JO OPERIRA,
NIČ NAJ NOŽA NE IZBIRA.

VSE PRAV RADA PRETRPI,
DA LE GRBE SE ZNEBI.

SLAVNI DOKTOR JOJBOLI,
JI PRI PRIČI PUŠČA KRI.

SEDEM DOLGIH DNI SE CELI
TRDA KOŽA NA KAMELI.

OSMI DAN JE ZOPET ZDRAVA
KAKOR NEKDAJ BISTROGLAVA.

OPERACIJA JE USPELA,
SAJ OSTALA JE KAMELA,

PA ČEPRAV GRE ZDAJ NA POT
TJA V PUŠČAVO KOT VELBLOD.

54.MAČEK MURI

KO ZAPOJE ZVONČEK V URI,
PREBUDI SE MAČEK MURI.
S TACO SI OČI POMANE,
VZDIGNE REP IN HITRO VSTANE.

MAČJO POSTELJO PREZRAČI,
MAČJO SUKNJO POKRTAČI
IN NA ZAJTRK SE ODPRAVI
V KRČMO PRI VESELI KRAVI.

TAM GA ČAKA STALNA MIZA
IN TOČAJKA MUCA LIZA,
KI PRINESE LONČEK MLEKA
IN ŠE MAČJI KRUH OD PEKA.

OB JEDAČI POGLOBI SE
MURI V MAČJE ČASOPISE,
VSE PREBERE BREZ RAZLIKE,
TUDI VEJICE IN PIKE.

POTLEJ PLAČA IN ČEZ CESTO
GRE NA SPREHOD V MAČJE MESTO.
(Kajetan Kovič)

55.MAČEK MURI

MUCA MACA JE ZASPANKA,
PRAVA MAČJA PARIŽANKA.
SPALA BI, ČE BI SE DALO,
DO VEČERJE IN ŠE MALO.

V SVOJI MALI MAČJI HIŠI
NIČ NE VIDI, NIČ NE SLIŠI,
DOKLER TELEFONSKI ZVONCI
JE NE VRŽEJO POKONCI.

NAJPREJ KLIČE JO VELIKI
IN UČENI MAČEK MIKI.
VPRAŠA JO: “KAKO JE S TABO?”
MACA REČE: “HVALA. SLABO.”

KOMAJ ODLOŽI SLUŠALKO,
OGLASI SE MUC MIJAVKO.
GOVORI IN SPLOH NE NEHA.
MACA ZRAVEN GLASNO ZEHA.

IN ŽE KLIČE KRASNI PEPE,
KI FRIZIRA MAČJE REPE,
IN ZA NJIM VELIKI ČOMBE,
KI NASTAVLJA PASJE BOMBE,
IN ZA NJIM BRKATI MARKO,
KI PREVAŽA RIBJO BARKO,
IN ŠE STARI RIGOLETO,
KI PRODAJA MIŠJO DRETO.

MALO PO DESETI URI
OGLASI SE MAČEK MURI.
MACA SPREJME POVABILO.
Z NJIM ODŠLA BO NA KOSILO.
(Kajetan Kovič)

56.MAČEK MURI

ENA MAČKA, ŠTIRI MIŠI.
GLUHA KOZA NIČ NE SLIŠI.
ŠTIRI MAČKE, ENA MIŠ.
GLUHA KOZA, TI LOVIŠ.

ENA MAČKA JE VESELA.
ENA MIŠ PA ŠKODO DELA.
ENA KOZA PA IMA
SREDI GLAVE DVA ROGA.

ENE MAČKE NI PRI HIŠI.
PLEŠEJO VESELE MIŠI.
KOZA SEDE NA BALKON
IN IGRA NA BOMBARDON.

ENI MAČKI DAJMO SUKNJO.
ENO MIŠ ZAPRIMO V LUKNJO.
ENO KOZO DAJMO SPAT
V MLEČNO BELI KOZJI GRAD.

ENA MAČKA VLEČE DRETO .
ŠTIRI SO ODŠLE PO SVETU.
ZJUTRAJ PRIDE BELA MIŠ.
GLUHA KOZA TI LOVIŠ.
(Kajetan Kovič)

57.MAČEK MURI

NA JEDILNEM LISTU ZBRANA
JE NAJBOLJŠA MAČJA HRANA.
BELA SMETANOVA JUHA,
CMOK IZ RIBANEGA KRUHA,
MAČJI ŽGANCI, MAČJA ŠARA,
MAČJI GOLAŽ IN OBARA,
A ZA LAČNE MAČJE STRICE
SO NA VOLJO KRVAVICE.

GLAVNI KUHAR MAČEK ŽANE
PRAŽI JETRA IN MOŽGANE,
PEČE RIBE, KUHA RAKE,
FINE ZREZKE IN OMAKE.
TU JE MLEKO, TU JE KAVA,
TU JE SIR IN ZELENJAVA,
TU JE MAČJI GRAH V RIŽOTI,
MAČJE TORTE IN KOMPOTI
IN ZA SLADKOSNEDE SINKE
TUDI MAČJE PALAČINKE.

MURI NAROČI ZA MACO
CMOKE IN PEČENO RACO,
ZASE PA KOKOŠJO JUHO
IN GOVEDINO S PRIKUHO.
POD ZELENO SENČNO SMREKO
PIJETA LEDENO MLEKO
IN OD FINE HRANE SITA
MAČJIM ŠALAM SE SMEJITA
IN TAKO NA VSE STRANI
HITRO MAČJI ČAS BEŽI.
(Kajetan Kovič)

58.MAČEK MURI

MUCE BELE, MUCE ČRNE,
MUCE ZLATE IN SREBRNE
VEČ NE SMEJO KLEPETATI,
MORAJO TAKOJ ZASPATI.

ZLATO SONCE GRE ZA MORJE,
BELE SANJE ČEZ OBZORJE.
SANJE SO VELIKA SKLEDA,
POL IZ MLEKA, POL IZ MEDA.

KO JIM SANJE ZADIŠIJO,
BELE MUCE BRŽ ZASPIJO
IN ZA NJIMI TUDI ČRNE
IN ŠE ZLATE IN SREBRNE.
(Kajetan Kovič)

59.MAČEK MURI

KO ZASPIJO STARE HIŠE,
MURI MAČJO KNJIGO PIŠE.
S TACO SI PODPIRA GLAVO,
PIJE MOČNO MAČJO KAVO
IN ŠELE OPOLNOČI
ZADNJO PIKO NAREDI.
POD SREBRNO RIMSKO CESTO
SPI ŽE CELO MAČJE MESTO
IN OB TEJ ZASPANI URI
V POSTELJO GRE TUDI MURI.
ŠE BUDILKO SI NAVIJE
IN ČEZ GLAVO SE POKRIJE
IN POTEM DO JUTRA SPI,
KO GA ZVONČEK PREBUDI.
(Kajetan Kovič)

60.PEDENJPED

PEDENJSRAJČKA, PEDENJHLAČE,
PEDENJČEVLJI NA NOGAH.
GROMOZANSKI KOS POGAČE
NEPRENEHOMA V ROKAH.

VSI IZ SEBE SO LASJE,
NE PRENESEJO GLAVNIKA,
IN KAZALEC NEVEDE
VENOMER PO NOSU STIKA.

UHLJA KOT DVA SPRTA STRICA
MUHASTO ŠTRLITA V SVET.
PEDENJJAMICA SRED LICA –
TO JE MALI PEDENJPED.
(Niko Grafenauer)

61.SAM

PEDENJPED SE SAM OBLAČI,
SAM POČEŠE IN UMIJE,
ČEVELJČKE SI SAM SKRTAČI,
SAM SE S ČEPICO POKRIJE.

SAM GRE V ŠIRNI DAN NA POT,
SAM PREUDARI KOD IN KAM.
A ČEPRAV JE TAK GOSPOD,
SVEČKE NE OBRIŠE SAM!
(Niko Grafenauer)

62.KORENJAK

PEDENJPED JE KORENJAK,
MALOKDO MU JE ENAK.
ZMEROM HRABRO SE DRŽI,
PRED NIČIMER NE ZBEŽI.

NAJ PREŽI SAM VOLK ZA VRATI,
NOČE K MAMICI ZBEŽATI.
LE ROKE DA PRED OČI
IN IZDAHNE: MENE NI!
(Niko Grafenauer)

63.DVOJČKA

PREDENJPED JE DOBIL BRATA,
KI MU JE ENAK NA LAS:
ISTA BRADA, NOS IN UHLJI,
ISTI KODRI NA OBRAZ.

PRESENEČENO STRMITA,
PRST SESATA BREZ OLIKE
IN ZNENADA V ISTEM HIPU
SI POKAŽETA JEZIKE.

DRUG NA DRUGEGA KRIČITA,
VSAKEMU SE ZDI ZA MALO.
SLEDNJIČ OD SRDITIH GROŽENJ
POČI STARO OGLEDALO.
(Niko Grafenauer)

64. SLADKOSNED

V PEDENJCARSTVU UMNO VLADA
VISOČANSTVO PEDENJPED.
TAM SE TOČI LIMONADA
IN PONUJA SLADOLED.

TORTA, PUDING, ČOKOLADA,
VSE LETI V PREPAD BREZ DNA.
V PEDENJCARSTVU JE NAVADA,
DA SE CAR VES DAN SLADKA.

KAKOR BOBEN SE NAPOKA,
NITI HIP NI PRAZNIH UST.
POTLEJ SE KRIVI IN STOKA,
V POSTELJO GRE NA DOPUST.
(Niko Grafenauer)

65.UČENJAK

PEDENJPED RAD PRELISTAVA
KUPE VSEH MOGOČIH KNJIG.
GLASNO BERE, PRIKIMAVA,
VSEM NAZOROM BREZ RAZLIK.

CELE DNEVE SE NADNJE SKLANJA,
VSAK LIST ZASE PREŠTUDIRA.
GLAVA GA TEŽI OD ZNANJA,
DA SI JO Z ROKO PODPIRA.

HIŠNI HRUP MU NI NAPOTI,
VES ČAS GODE SVOJ: LALALA.
ČE PA SE PRI BRANJU ZMOTI,
SI NATAKNE BRŽ OČALA.
(Niko Grafenauer)

66.GLASBENIK

SVIRILILI, SVIRILILI,
GLASBENIKA SMO DOBILI.
SVIRI SVIRI SVIRILAJA,
VSAKIH PET MINUT JE VAJA.

VSE POSLUŠA IN STRMI,
SVIRI SVIRI SVIRILI…
PEDENJPED IGRA BREZ NOT,
BREZ POSLUHA IN POMOT.

SVIRI SVIRI SVIRILIJA,
ZMEROM ISTA MELODIJA,
SVIRILILI, SVIRILAJA,
IZ PIŠČALKE MU UHAJA.

SVIRILILI, SVIRILILI,
DANES SMO SI ODDAHNILI.
SVIRI SVIRI SVIRILI,
MIR JE SPET KOT PREJŠNJE DNI.

PEDENJPEDU JE PIŠČAL
KAR ČEZ NOČ CIGAN UKRAL.
SVIRILILI, SVIRILILI,
NISO GA ŠE IZSLEDILI.
(Niko Grafenauer)

67.SLIKAR

DANES JE PRI NAS RAZSTAVA
CELE ZBIRKE PEDENJSLIK.
VRATA, STENE IN OPRAVA –
VSE JE POLNO PACK IN PIK.

PEDENJPED JE PO KOSILU
KAR BREZ PLATNA IN PALETE,
S PRSTOM, ZMOČENIM V ČRNILU,
UPODOBIL TRI PORTRETE:

PEDENJOČKA, PEDENJMAMO,
ZRAVEN NJIJU PA, SEVEDA,
VIŠJEGA ZA CELO RAMO,
TUDI SEBE, PEDENJPEDA.

VENDAR JE HUDO MINLJIVA
TAKŠNALE SLIKARSKA SLAVA.
OČKA MNENJA NE PRIKRIVA:
NIČ KAJ VŠEČ MU NI RAZSTAVA.

PRAV VELIKO NE PREUDARJA,
KRATEK JE IN JEDRNAT.
SAMOZVANEGA SLIKARJA
PRI TEJ PRIČI POŠLJE SPAT.
(Niko Grafenauer)

68.VRTNAR

PEDENJPED JE VEŠČ VRTNAR,
KI RAZUME SVOJO STVAR.
POSEL NI PREVEČ TEŽAK,
ČE JE ČLOVEK STROKOVNJAK.

VSA UMETNOST JE LE V TEM,
DA ZALIVAŠ DAN ZA DNEM.
PEDENJPED JE STRAŠNO VNET,
ROŽE MOČI IN PARKET.

TODA ŽE ČEZ NEKAJ DNI
PEDENJSTROKOVNJAK IHTI.
KAKTUS, LUMP NEOTESAN,
GA JE BRIDKO PIČIL V DLAN.
(Niko Grafenauer)

69.BRZOVLAK

V NAŠI HIŠI ŽE OD MRAKA
VOZI PEDENJBRZOVLAK.
V ŽILAH SE MU KRI PRETAKA,
KOT PERESCE JE LAHAK.

PO VSEH ŠTIRIH V NOČ SOPIHA
IN IGRAČE PELJE SPAT.
TEŽKO SOPE, TEŽKO DIHA,
KO ZAVIJE OKROG VRAT.

NIMA KRETNIC, NIMA TIRA,
LE V NESKONČNOST PISKA: UUU!
NA POSTAJI NE ZAVIRA,
VOZNI RED JE ŠEL PO ZLU.

BREZ PREMOGA IN KURJAČA
ČRNA JE LOKOMOTIVA.
SAMA VOZI IN OBRAČA,
NIKDAR NE POČIVA.

TAKŠEN VLAK LAHKO NA DAN
TRIKRAT PREKRIŽARI SVET.
ČE PA JE HUDO ZASPAN,
SPET POSTANE PEDENJPED.
(Niko Grafenauer)

70.USPAVANKA

TRILILILI, TRALALA,
PEDENJPED JE SAM DOMA.
V PEDENJPOSTELJI MIŽI,
RJUHO VLEČE NA OČI.

TRAILALALA, TRILILI,
ZDAJ ŠE PEDENJPEDA NI.
ŠEL JE ZA DEVET GORA,
PRAV NIKOGAR NI DOMA.
(Niko Grafenauer)

71.ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU

A TO JE AJDA; V NAROČJU POLETJA
NEVESTINA NOŠNJA IZ SAMEGA CVETJA.

B TO JE BREZA; KOT DA JE STOPILA
IZ MRAČNEGA GOZDA LISTNATA VILA.

C JE CIKLAMA, PEPELKA MED CVETI;
NA JASI SAMOTNI MORA DEHTETI.

Č JE ČEBELA – NA CVETKE BRENČI,
SREDI POMLADI ZA BOŽIČ SKRBI.

D TO JE DETELJA – REKEL BI: GNEČA
TURŠKIH FANTIČKOV NA POLJU RDEČA.

E TO JE ENCIJAN, ROŽA ZA MOČ:
CVETE ZA DOBER DAN IN LAHKO NOČ.

F TO JE FRULICA – V VRBJU ZORELA,
V PIŠČAL IZREZLJANA JE PETI ZAČELA.

G TO JE GROZDEK; ON TRTIN JE SINČEK,
DEDEK GA GLEDA IN MISLI NA VINČEK.

H TO JE HMELJ – ŽE JE SPLEZAL NA DROG,
RAD BI POGLEDAL PO SVETU OKROG.

I JE IVANJŠČICA; V BELI KOŠARICI
SONČECE ZIBLJE, DA NOČ V NJEJ PRESPI.

J TO JE JURČEK – DEŽ MU JE REDNIK,
ON PA LE NOSI ODPRT SVOJ DEŽNIK.

K JE KALIN, VES PISAN IN SVETEL,
S PIRHI SE KUHAL, IZ LONCA IZLETEL.

L TO JE LAN – KAKOR VODA, ZARES,
ČE BI BIL RIBNIČAN, PLAVAL BI ČEZ.

M JE METULJČEK – KOT DA JE POTRESEL,
VEJICO VETER, PA CVET JI ODNESEL.

N JE NETRESEK – ON, SVETI FLORJAN
IN STRELOVOD – PA JE DOM VAROVAN.

O JE OMELA – NA JABLANO SELA,
JABOLKA, JABOLKA NAM JE ODJELA.

P TO JE PALČEK – PREDROBEN JE PTIČEK,
V SVOJEM GRMIČKU PA LE JE KRALJIČEK.

R TO JE RESA – VSA GORA SE SVETI.
KAJ SE JE VNELO? NIČ, RESA JE V CVETI.

S TO JE SLAVČEK – OD MRAKA DO ZORE
PESMIC SE MILIH NAPETI NE MORE.

Š TO JE ŠIPEK – ON SLAVCA POSLUŠA,
V PETJU RAZCVETE SE V ROŽO MU DUŠA.

T TREPETLIKA -SAJ VETER NE VLEČE –
KAJ PA TI JE, DA VES VRH TI TREPEČE?

U TO JE URH – SEM LI ŽLAHTE NJEGOVE?
GREM MIMO LUŽE, “KUM-KUM” MI ZAZOVE.

V JE VIJOLICA, LJUBICA MAJA –
LE SE NAM SRIVAJ, SAJ VONJ TE IZDAJA!

Z JE ZLATICA – BRENČEČIM SVATOM
POSTREŽE Z MEDICO, OBSIPA JIH Z ZLATOM.

Ž ŽE SMO PRI ŽE? U ABECEDI JE SLABO:
KAJ BO ZDAJ Z ŽUŽKOM IN ŽOLNO IN ŽABO?
(Oton Župančič in Niko Grafenauer)

72.BIBA LEZE

BIBA LEZE – KAJ BO TO! –
KDO OBRANI NAS PRED NJO?
BIBA LEZE, BIBA GRE,
PA DO DETECA PRISPE.

LEZE, LEZE PREK NOŽICE,
PREK NOŽICE DO ROČICE,
TU JE VRATEC, TU SO USTA,
BIBA DETECE – POHRUSTA.
(Danilo Gorišek)

73.BIBA LEZE, BIBA GRE

BIBA LEZE, BIBA GRE,
KAR UGLEDA, VSE POJE.
NAJBOLJ CENI SLADKARIJE,
KOT BI TRENIL, JIH POUŽIJE.

URNO SRIJTE VSE JEDI,
DA JIH BIBA NE DOBI. –
PEDENJPED ODPIRA USTA,
BREZ ODDIHA HRUSTA, HRUSTA …

ZADNJO MRVICO POSPRAVI
IN ŠE POLNIH UST IZDAVI:
“BIBA NAJ GRE KAM DRUGAM,
TU SEM ŽE OPRAVIL SAM!”
(Niko Grafenauer)

74.UGANKA

DVANAJST VEJ IMA DREVO,
VSAKA VEJA GNEZDA ŠTIRI,
SEDEM MLADIH SE ŠOPIRI
V VSAKEM GNEZDU. KAJ JE TO?
(Josip Stritar)

75.RINGA, RINGA RAJA

RINGA RINGA RAJA
KUŽA PA NAGAJA
MUCA PA PRITEČE
PA VSE NA TLA POMEČE.

KOKOT KIKIRIČE
ČIPKE ČOPKE KLIČE.
PUTKA KOKODAJSA,
KER JE ZNESLA JAJCA.

* RINGA RINGA RAJA
DEDEK MRAZ PRIHAJA
PRINESEL BO BOMBONČKE
IN PISANE BALONČKE.

MAMICI COPATE
OČKU TRI KRAVATE
MENI PA SANI
ZA DOLGE ZIMSKE DNI.

LANI JE OBLJUBIL
DA NE BO ZAMUDIL
KO SONCE BO ZAŠLO
BO PRIŠEL ČEZ GORO.
(Ljudska)

76.SKLANJATEV

HIŠA JE ZELO VELIKA.
HIŠE SE NEBO DOTIKA.
K HIŠI VODIJO STOPNICE.
HIŠO ČUVAJO CVETLICE.
V HIŠI NAREDIMO POD.
S HIŠO GREMO NA SPREHOD.
(Niko Grafenauer)

77.MAČEK ČOMBE

KO SE NOČ SPUSTI NA CESTO,
KDO HITI ČEŽ MAČJE MESTO?

TO JE STRAŠNI ROPAR ČOMBE,
KI NASTAVLJA PASJE BOMBE.

Z MASKO SI ZAKRIVA LICE,
V ŠAPAH NOSI POKALICE.

NAJ BO POŠTA ALI BANKA,
PRI OBEH JE STALNA STRANKA.

MUCELJ, MACELJ, MAČKA ZVITA,
PA GA ZMERAJ ULOVITA.

ČOMBE MORA S PRAZNO VREČO
ZA REŠETKE V MAČJO JEČO.
(Kajetan Kovič)

78.MAČJA VESELICA

MAČJE TETE, MAČJI STRICI
ZBIRAJO SE K VESELICI.

NA TERASI MLEKOVIRA
SLAVNA MAČJA GODBA SVIRA.

MUCE MILO SE SMEHLJAJO,
SE ZA MAČJI BAL RAVNAJO.

NAJPREJ JE NA VRSTI VALČEK,
KI GA VODI MOJSTER PALČEK,

POTLEJ HITRONOGI JUMBO
NAROČI POSKOČNO RUMBO,

A DEBELI MUC KARAMBO
PLEŠE ČAČAČA IN SAMBO.

MAČJA GODBA BREZ ODDIHA
GODE, BOBNA IN SOPIHA.

MAČKE, SUHE IN ZALITE,
PLEŠEJO KAKOR NAVITE

IN, ŠELE KO SONCE VSTANE,
VRNEJO SE V MAČISTANE.
(Kajetan Kovič)

79.MAČJE LETALIŠČE

VSAKA MAČKA KDAJ OBIŠČE JUTRI PRIDE IZ VARŠAVE
TUDI MAČJE LETALIŠČE. TETA MUCE MONISLAVE.

ZVOČNIK TAM NAPOVEDUJE, PRAVKAR JE PRILETEL V RIM
KDO IN KDAJ IN KAM POTUJE. TURŠKI TIGER KARA – DIM.

MAČJI ODPOSLANEC MEŠKO LJUBICO NA BALANTON
Z BOINGOM LETI NA ČEŠKO. PELJE MUCEK ČOKOLON.

V KARAVELI MUCA FRIDA TA DOMOV IN TA NA TUJE,
PELJE BIKA IZ MADRIDA. VSAKA MAČKA KAM POTUJE.

KARDINAL VON KATERHEIM LE ZASPANI MISTER CAT
Z ROMARJI GRE V ODPOVEDAL JE POLET.
KELMORAJN.

BOTER PITER PATERHAM
VOZI JAJCA V AMSTERDAM.

TAJNI SVETNIK MAČKOLIZ
ČAKA ZVEZO ZA PARIZ.

SEDEM UR IZ SINGAPURA
ŽE POTUJE MACAFURA.

SLEPI POTNIK GATOLINI
JE OBTIČAL NA CARINI.

GRE NA SEJO V BEOGRAD.
(Kajetan Kovič)

80.KRAVA IN TRGOVINA

PRIDE KRAVA V TRGOVINO,
ZALOŽENO RES OBILO,
BULJI V PORCELAN, ZLATNINO,
MILO, URE, TORBE, SVILO,
V DOLGEM REPU Z REPOM MAHA,
DOKLER PRODAJALKA PLAHA
LE NE VPRAŠA ČUDNO KRAVO:
“KRAVA, PROSIM, KAJ ŽELIJO?
KAR ŽELIJO, TO DOBIJO.
TOREJ KAJ ŽELIJO?” “TRAVO.”
“AMPAK, MILOSTLJIVA KRAVA,
TU SE NE PRODAJA TRAVA.”
“ČUDNO, ČESA NE POVESTE!
KAJ PA POTLEJ TUKAJ JESTE?”
“ŽEMLJE, SIR, MESO, MED, JUHE …”
“BOGME, JESTE KAKOR MUHE.”
PA SE KRAVA JE OBRNILA
IN SE NIKDAR VEČ VRNILA.
“NO, KAKO JE?” VOL JO VPRAŠA.
“NIČ NI V MESTU, SLABA PAŠA.”
(Matej Bor)

81.MEDVEDEK PLEŠE

PLEŠI MEDO, PLEŠI MEDO,
MEDVED GODRNJAVČEK,
PLEŠI MEDO, PLEŠI MEDO,
MEDO MOJ PLESALČEK.

SKOČI MEDO, SKOČI MEDO,
MEDVED GODRNJAVČEK,
SKOČI MEDO, SKOČI MEDO,
MEDO MOJ SKAKALČEK.

DVIGNI LEVO, DVIGNI DESNO,
MEDO GODRNJAVČEK,
PA NE DRŽI SE TAK RESNO,
MEDO TI MOJ RJAVČEK.
(Janez Bitenc)

82.KUKAVICA

KU, KU,
KU, KU,
NAM PTIČEK PREPEVA,
KU, KU,
KU, KU,
POMLAD JE ŽE TU!

KU, KU,
KU, KU,
IZ GOZDA ODMEVA,
KU, KU,
KU, KU,
ŽE KUKAVCE GLAS.
(Janez Bitenc)

83.PESMICA O KRUHKU

MAMICA BI KRUHEK PEKLA,
TODA MOKE NI.
TECI, TECI,
MLINU RECI,
ŽITA NAJ ZDROBI!

“RAD BI ZLATO MLEL TI ŽITO,”
MLINČEK ROPOTA.
“TECI, TECI,
NJIVI RECI,
NAJ PŠČENICE DA!”

DALA NJIVA BI PŠENICE,
TODA ZRELA NI.
TECI, TECI,
SONCU RECI,
NAJ JO POZORI!

SONCE ŽITO POZORILO,
MLINČEK GA DROBI,
OJ, ŽE KRUHEK,
DOBRI KRUHEK,
IZ PEČI DIŠI!
(Vida Brest)

84.KDO ZNA?

MAČKA STIKA OKROG HIŠE,
MIŠKA V LUKNJO JO PO…
PETELINČEK PUTKO ČAKA,
KOKLJA V GNEZDU KOKO…
KUŽEK ZDIRJA PREKO PRAGA,
GOSKA NA VES GLAS ZA…
KROTKA GOLOBICA GRULI,
NIKDAR SITI PUJSEK…
RAČKA V LUŽI HRANO IŠČE,
VRABCEV POLNO JE DVO…
V HLEVU REZGETA KONJIČEK,
BUTA V VRATA MLAD KOZ…
NAŠA META V HLEV POKUKA,
LAČNA KARAVICA ZA…
GOSPODINJA ŽGANCE KUHA,
V SOBI SPITA DVA LE…
(Mitja Ribičič)

85.SANJAMO

ZAJČEK SANJA
O ZELJNATI GLAVI,
NAJBOLJ DEBELI
IN NAJBOLJ PRAVI.

MUCEK SANJA
O PIŠKI PEČENI,
PRAVZAPRAV TREH
IN NE SAMO ENI.

TINČEK PA SANJA
VESOLJSKE SANJE
IN RAZISKUJE
LUNI KOTANJE.

ZJUTRAJ, KO MLEKO
TOPLO BO PIL,
VANJ BO LUNIN
KRAJEC DROBIL.
(Milena Batič)

86.NESREČA

HITRO PO REŠILNI VOZ,
MARKO PADEL JE NA NOS,
HITRO MOST IN TRI BRVI,
TEČE, TEČE RDEČA KRI.

MARKO JE DRUGAČEN PTIČ,
MARKO NI ZAJOKAL NIČ,
SAM SE Z NOSOM VRED POBRAL,
ZJEZIL SE IN SE SMEJAL.
(Vida Jerajeva)

87.ŠOLARČEK

MOJ ATA JE V SLUŽBI,
A MAMA DOMA.
VMES SE NAPIŠE
VEJICA.

JAZ HODIM V ŠOLO
IN ZNAM ŽE VELIKO.
NA KONCU STAVKA
NAPIŠEM PIKO.
(Slavko Jug)

88.ANGINA

TO JE BOLEZEN FINA:
V VRTEC SE NE HODI,
V ŠOLO SE NE HODI,
ŠAL OKROG VRATU
PO NAJNOVEJŠI MODI.

MAMA BERE KNJIGE,
OČE RIŠE HIŠE,
A BOLNIK LAHKO
PO TAPETAH RIŠE.

SLAMICA Z LIMONADO,
SMETANA Z ROLADO,
TOPLOMER Z VROČINO,
SPREMLJAJO ANGINO.

BOLEZEN ANGINA JE FINA,
DOBIL JO JE NEJC,
ZDAJ JO HOČE ŠE NINA.

ZDRAVNIK JO TAKOJ SPOZNA
PO ČRKI A A A.
(Saša Vegri)

89.URE

VČASIH, KO NE MOREM SPATI,
SLIŠIM URE KLEPETATI.

PRVA PRAVI: TIKATAKA,
TUKAJ SPI DEBELI JAKA.

DRUGA NAGAJIVO KUKA,
ZRAVEN DRETO VLEČE LUKA.

TRETJA POJE: TIKATIKA,
TUKAJ SANJA MALA PIKA.

IN ČETRTA: TIKATEKA,
MAČJA SKLEDA POLNA MLEKA.

PETA BIJE: TIKATOKA,
BELA MOKA, RITOPOKA.

ŠESTA KAŠLJA, SEDMA KIHA,
VMES PA CVILI SUHI MIHA.

KO NAZADNJE LE ZASPIM,
PRAVO URO ZAMUDIM.

TA ROPOČE IN ZVONI,
VSE ZASPANCE PREBUDI.
(Kajetan Kovič)

90.OBISK

“DOBRO JUTRO STRIC PONEDELJEK,
BOTER TOREK JE ŽE VSTAL?”
“PRAV ZARES, SOSEDA SREDA,
DOBRO SE JE NASMRČAL.
PA JE PRIŠEL PONJ ČETRTEK,
K UJCU PETKU STA ODŠLA,
NA KRIŽIŠČU SREDI POTA
SE PRIDRUŽI SE SOBOTA,
TA PRIPELJE ŠE MESARJA
IN ZAKOLJEJO KOMARJA,
NAREDIJO KRVAVICE,
KLOBASICE, PEČENICE,
SAJ BO JUTRI DAN VESELJA –
V VAS PRISPE GOSPA NEDELJA.”
(Albert Širok)

91.MESECI

JANUARJA SI ŽELIMO
DOBRO SREČO, KRATKO ZIMO.

FEBRUAR PRIPELJE PUSTA,
S KROFI SI MAŠIMO USTA.

V MARCU SONCE DOBRE VOLJE
VABI NAS NA VRT IN POLJE.

ZEMLJO MOČI DEŽ APRILA,
DA BOGATO BI RODILA.

RAJAMO V ZELENEM MAJU,
POJEJO NAM PTICE V GAJU.

ŠOLE JUNIJA ZAPRIMO,
DA SI GLAVE OHLADIMO!

JULIJ NAM ZAKURI VROČE,
V POTOK, MORJE SE NAM HOČE.

ŠE AVGUSTA SE POTIMO,
BLISKA, TOČE SE BOJIMO.

V ŠOLO ŽE SEPTEMBER KLIČE
BISTRE FANTE IN DEKLIČE.

GROZDJE JE OKTOBRA SLADKO,
SONCE MERI POT SI KRATKO.

HLAD NOVEMBER NAM PRINAŠA,
K MRTVIM ROMA MISEL NAŠA.

LETO JE Z DECEMBROM MIMO,
SREČO V NOVEM SI ŽELIMO.
(Fran Roš)

92.ŠKORČKI ZAMORČKI

ŠKORČKI ZAMORČKI SO PRILETELI
OD JUGA, OD SONČKA VSI ZAGORELI.

Z JURČKOM PRIJATELJČKOM ŠKORČKA KRAMLJATA,
O JUGU, O MORJU ŽGOLITA, ČEBLJATA.

V SONCU JE ŠKORKI ŽENKI HUDO:
GOZD JE ŠE MRTEV, GNEZDEC NE BO.

JURČEK PRIJATELJČEK HIŠKO ZGRADI,
NA TEPKO MEDENKO JO PRITRDI.

ŠKORČEK ZAKLIČE: “ŽENKA POGLEJ!
TI SI GOSPA, IZVOLI NAPREJ.”
(Anica Černejeva)

93.TRAVICA

RANO ZJUTRAJ VSTAJA JUTRO, BELI DAN.
SONCE GA POŠILJA Z BISERNIH POLJAN.

TRAVNIKE POBOŽA, TRAVO PREBUDI,
TRAVICA ŽE VSTAJA, MANE SI OČI.

V VETRU SE ZAZIBLJE, V ROSI OKREPČA,
JUTRU SE ZAHVALI, KI NAM SONCA DA.
(Anica Černejeva)

94.RAČKA KRATKOTAČKA

RAČKA KRATKOTAČKA GRE K SOSEDI V VAS.
GUGLJE SE IN ZIBLJE IN ČEBLJA NA GLAS.

DOBRA JO SOSEDA SPREJME IN GOSTI.
V MLAKO JO POVABI, ČRVOV NALOVI.
(Anica Černejeva)

95.RAK

RAK, RAK JE KROJAČ,
UREZAL MI JE DVOJE HLAČ.

KER MI HLAČE NISO PRAV,
SEM MU JIH NAZAJ POSLAL.

RAK, RAK JE RDEČ,
KER MI HLAČE NISO VŠEČ.
(Anica Černejeva)

96.ORJEMO, ORJEMO

ORJEMO, ORJEMO POLJE ŠIROKO,
REŽEMO, REŽEMO BRAZDE GLOBOKO.

SEJEMO, SEJEMO ZLATO PŠENIČKO,
ŽANJEMO, ŽANJEMO JO ZA POTIČKO.
(Anica Černejeva)

97.NEZGODA

“MAMICA, VIDIŠ NEZGODO?
LUNA JE PADLA V VODO!

KO BI PLAVATI ZNAL,
BI SKOČIL IN JO POBRAL.”

“SINČEK LE SLADKO ZASPI
IN NIČ NAJ TE NE SKRBI.

LUNA NE BO UTONILA,
LE VODE SE BO NAPILA.

KO BO PA SONCE VSTALO,
BO LUNO IZ VODE POBRALO.”
(Anica Černejeva)

98.HROŠČ

“HROŠČ, HROŠČ, KJE SI BIL,
KAM SI SVOJO SRAJČKO SKRIL?”

“MRAK, MRAK, ME JE UJEL,
BELO SRAJČKO MI JE VZEL.”

“HROŠČ, HROŠČ, KAM LETIŠ,
KAM SE POZNO V NOČ SELIŠ?”

“GREM, GREM, V ŠIRNI SVET,
MLADIM HRASTOM LISTE ŠTET.”
(Anica Černejeva)

99.HRUŠKA DEBELUŠKA

HRUŠKA DEBELUŠKA V SONČKU DOZORI,
VETRČEK JO STRESE, HRUŠKA ODLETI.

PA VESELO VRISKA: “BOLJE JE TAKO.
DECA LAČNOUSTA, DECA ME NE BO.”

TODA JOJ – PREJOJME, JEŽEK SE ZBUDI.
HRUŠKA DEBELUŠKA SKORAJ OMLEDI.

“POJDI HRUŠKA, GREVA! KAJ BI TO, NE GREŠ?!
SAJ TE SAM PONESEM, ČE NE MARAŠ PEŠ.”

HRUŠKO DEBELUŠKO PIKA IN BOLI
IN V ŽELODČKE VAŠE SI ZAMAN ŽELI.
(Anica Černejeva)

100.NAŠA MUCA

NAŠA MUCA, MUCA MALA,
PA JE MAMICA POSTALA.

MLADE MUCKE JE DOBILA,
NA PODSTREŠJE JIH JE SKRILA.

TAM JIH VARUJE IN NEGUJE,
DA ŠE MIŠKE VEČ NE ČUJE.

VČASIH JIH V OBISK PRIPELJE
IN ZAMIJAVKA SVOJE ŽELJE:

“MIJAV, MIJAV, DECA MOJA VEKA,
MAMA NIMA DOSTI MLEKA.”

ČE GA BO PRI NAS DOBILA,
ŠTIRI MUCKE BO VZGOJILA.

ŠTIRI MUCKE – KONEC MIŠI,
PA BO RED IN MIR PRI HIŠI!
(Anica Černejeva)

101.LASTOVKE

“OČKA, KAJ ŽVRGOLIJO,
OČKA, KAM PA LETIJO
PTIČKE, PROCESIJE ČRNE?
OČKA, ALI SE VRNE
MAMICA Z LASTOVKO MALO?
PRAZNO JE GNEZDO OSTALO…”

“SINEK V SLOVO ŽGOLIJO,
SINEK, K JUGU LETIJO.
V JATE TESNO SO SE ZBRALE
PTIČKE, POPOTNICE MALE.
SESTRIC LASTOVK JE TRUMA
DALA ŠE TVOJI POGUMA.
K JUGU, K SONCU JIH VABI,
GNEZDECA PA NE POZABI.”
(Anica Černejeva)

102.BELE SNEŽINKE

ZVEZDICE BELE, BELE SNEŽINKE,
PADAJO, PADAJO TIHO Z NEBA.

BELI METULJČKI, BELE SNEŽINKE,
IŠČEJO, IŠČEJO, POT DO SVETA.

ZVEZDICE BELE ČUVAJO ZEMLJO,
ČUVAJO V ZEMLJI SKRITI ZAKLAD.

BELI METULJČKI JI NOSIJO SANJE,
SANJE IN MISEL NA ZLATO POMLAD.
(Anica Černejeva)

103.JEŽEK TEKA, TEKA

JEŽEK TEKA, TEKA
IN SE KOTALI,
JABOLKA IN HRUŠKE,
NABADATI HITI.

MEDVED KOSMATINEC,
SVOJ BRLOG RAVNA,
Z LISTJEM GA POSTILJA,
ZASPANO GODRNJA.

URNA VEVERICA,
SPLEZA NA DREVO,
LEŠNIKE NABIRA,
ZA ZIMSKO LAKOTO.

PTICE LASTOVICE
ODLETELE SO
V DALJNE TOPLE KRAJE
TJA KRILA JIH NESO.

104.KUŽA PAZI

KUŽA PAZI, Z REPKOM MIGA,
VSTANE, LEŽE, TAČKO DA.
HIŠO ČUVA, JEZNO LAJA,
ČE NIKOGAR NI DOMA.

KO PA JURČEK CICIBANČEK
TRUDEN SE ODPRAVI SPAT
KUŽA NAŠ PRED VRATA LEŽE
DA NE VZAME JURČKA TAT.

105.BARČICA PO MORJU PLAVA

BARČICA PO MORJU PLAVA,
DREVESA SE PRIKLANJAJO.
O LE NAPREJ, O LE NAPREJ,
DOKLER JE ŠE VETRA KEJ.

BARČICA PO MORJU PLAVA,
JADRA SE RAZPENJAJO,
O LE NAPREJ, O LE NAPREJ,
DO BREZKONČNIH KRAJEV MEJ.

106.ČUK SE JE OŽENIL

ČUK SE JE OŽENIL, TRALALA,
SOVA GA JE VZELA, HOPSASA!

ČUK SEDI NA VEJI, TRALALA,
SOVA NA VEREJI, HOPSASA!

SOVA ČUKU MIGA, TRALALA,
DAJVA SE VZEMIVA, HOPSASA!

ČUK PA SOVO VPRAŠA, TRALALA,
KOLKO DOTA ZNAŠA, HOPSASA!

ENO BUČO VINA, TRALALA,
ENGA PETELINA, HOPSASA!

VINO BOVA SPILA, TRALALA,
BUČO PA UBILA, HOPSASA!

107.DEKLE JE PO VODO ŠLA

DEKLE JE PO VODO ŠLA NA VISOKE PLANINE.
VODO JE ZAJEMALA, JE RIBICO ZAJELA.
RIBICA JO JE PROSILA: » OJ PUSTI ME ŽIVETI!«
DEKLE B’LO JE USMILJENO, JE RIBICO SPUSTILO.
RIBICA JE ZAPLAVALA, JE DEKLE POŠKROPILA.
TO NI BILA RIBICA, TO BIL JE FANTIČ MLADI.

108.LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER

LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER,
POD SKALCO IMA SVOJ KVARTIR.
PA Z REPKOM MAHLJA,
PA S KREMPLJI PRASKLJA,
PA VPRAŠA, ČE JE LOVEC DOMA.

OJ LOVEC PA NA SKAL SEDI,
NABITO PUŠKO V ROK DRŽI.
PA ČAKA NA NJO,
DA USTRELIL JO BO,
ČE LE PRIKAZALA SE BO.

LISIČKA PA JE ZVITA BLA,
PRI DRUGI LUKNJI VEN JE UŠLA.
NA HRIBČKU SEDI,
SE SLADKO SMEJI,
PA JAGRČKU FIGCE MOLI.

109.OB BISTREM POTOKU JE MLIN

OB BISTREM POTOKU JE MLIN,
A JAZ SEM PA MLINARJEV SIN.
KO MLINČEK ROPOČE IN VODA ŠUMLJA,
SRCE MI VESELO IGRA, IGRA.

ČE MLINČEK PRI MIRU BI STAL,
BI MLINAR IN KMET ŽALOVAL.
IN OTROK BI JOKAL TER TOŽIL GLASNO,
KAKO JE BREZ KRUHA HUDO, HUDO.

110.POZDRAVLJENA TROBENTICA

POZDRAVLJENA TROBENTICA,
POMLADI PRVA HČI,
KAKO SI RAZCVETENA VSA,
SE VSE TE VESELI!

KAKO BLEŠČIŠ, KAKO DEHTIŠ,
V ZELENI TRATI TAM,
DA LETAJO IN SEDAJO
ČEBELICE V TVOJ HRAM!

PRELJUBLJENA TROBENTICA,
SAJ TEBI DOLGČAS NI,
GLEJ, SESTRICA VIJOLICA
POD GRMOM SE BUDI!

111.ROPOČE MLIN

ROPOČE MLIN V DOLU NAD BISTRO VODO,
DA DALEČ OKOLI SE SLIŠI KOLO.

TU V MLINU PA NOČ IN DAN MLINAR BEDI,
SAJ Z BELO NAS MOKO ON VSE PRESKRBI.

KOLESA VRSTE SE IN KAMNE ŽENO,
PŠENICO DA ZMELJEJO V MOKO DROBNO.

ČE MNOGO V JESENI DA ZRNJA POLJE,
VESELO POTEM SE KOLESA VRTE.

112.SIJAJ, SIJAJ SONČECE

SIJAJ, SIJAJ, SONČECE,
OJ, SONCE RUMENO!
“KAKO BOM SJALO SONCE,
K SEM ZMERAJ ŽALOSTNO!”

SONCE ZGODAJ GORI GRE,
DEKLETA JOKAJO,
BI RADE ŠE LEŽALE,
PA VSTATI MORAJO.

SONCE POZNO DOLI GRE,
PASTIRCI TARNAJO,
DOMOV BI RADI GNALI,
PA ČREDE NIMAJO.

113.SINIČKA SE JE USEDLA

SINIČKA SE JE USEDLA GOR NA DROBNO VEJICO
IN JE ZAPELA VSA VESELA: CICICICIDO.

OJ, KAJ ŽE POJEŠ, PTIČKA MOJA, PESEM TO LEPO,
KO NAM ŠE ZUNAJ ZIMA KIMA: CICICICIDO?

SINIČKA SE JE ZASMEJALA, REKLA JE TAKO:
POMLAD S SEBOJ SEM PRIPELJALA: CICICICIDO!

114.MEDVEDEK

MEDVEDEK NI BOLAN,
MEDVEDEK JE ZASPAN,
PRIŠLA BO TEMNA NOČ,
MEDVEDEK LAHKO NOČ.

MEDVEDEK ŽE SMRČI,
SE LUNICA SMEJI,
PRIŠEL BO BELI DAN,
MEDVEDEK DOBER DAN.

115.STOJI UČILNA ZIDANA

STOJI UČILNA ZIDANA,
PRED NJO PA STARA JABLANA,
TA JABLANA JE VOTEL PANJ,
SINICA NOSI GNEZDO VANJ.

SINICA ZJUTRAJ PRILETI
NA ŠOLSKEM OKNU OBSEDI,
NA OKNU KLJUNČEK SVOJ ODPRE,
TAKO PREPEVATI ZAČNE:

“POSLUŠAJTE, UČITELJ VI,
KAKO SE MEN PRI VAS GODI,
VSI VAŠI DEČKI ME ČRTE,
POVSOD LOVE, POVSOD PODE.

ZALEZLI SO MOJ PTIČJI ROD,
IN GNEZDA VRGLI SO ZA PLOT.
MLADIČI TAM POMRLI SO,
OČI SVETLE ZAPRLI SO.”

“GRDOBE GRDE, PAGLAVE,
MASTI STE VREDNI, LESKOVE!
KDOR V GNEZDU PTIČICE MORI,
TA V SRCU SVOJEM DOBER NI!”

116.MIŠKA

JAZ SEM MALA MIŠKA,
SAJ ME VSAK POZNA.
MOJA STARA HIŠKA
LUKNJI DVE IMA.
ŠKRAP, ŠKRAP, ŠKRAP,
GREM Z DEŽJA POD KAP.

SKOZI PRVO LUKNJO
VETER SE PODI,
A PRI DRUGI LUKNJI
ČRNI MUC PREŽI.
ŠKRAP, ŠKRAP, ŠKRAP,
GREM Z DEŽJA POD KAP.

VČASIH DEŽEK PADA,
MOKRO JE POVSOD,
JAZ PA MALA MIŠKA
GREM NA DOLGO POT.
ŠKRAP, ŠKRAP, ŠKRAP,
GREM Z DEŽJA POD KAP.

117.VEVERICA

VEVERICA, VEVERICA, SKOČI SEM, SKOČI TJA,
KO PA NA VRH SMREKE SPLEZA
Z REPKOM POMAHLJA,
KO PA NA VRH SMREKE SPLEZA,
Z REPKOM POMAHLJA.

VEVERICA, VEVERICA, KAJ MI DAŠ, KAJ MI DAŠ,
ČE TI LEŠNIKE PRINESEM,
KI JIH RADA IMAŠ,
ČE TI LEŠNIKE PRINESEM,
KI JIH RADA IMAŠ.

KAJ ZA LEŠNIKE BI DALA,
FANTEK MOJ, FANTEK MOJ,
SAJ SEM SAMA JIH NABRALA
ZVRHAN KOŠ NOCOJ,
SAJ SEM SAMA JIH NABRALA
ZVRHAN KOŠ NOCOJ.

118.
VRABČEK

VRABČEK ČAKA MAMICO,
STISKA SE OB VEJO,
MAMA PO PROSO JE ŠLA,
TJA ZA ŽIVO MEJO.

TAM JE VRABCE SREČALA,
DOLGO KLEPETALA,
VSO PROSO ZA SINEKA,
SAMA POZOBALA.

119.
METULJČEK CEKINČEK

METULJČEK CEKINČEK,
TI POTEPINČEK,
KJE SI PA BIL?

PRI MAJCENI CVETKI,
DROBNI MARJETKI,
MEDEK SEM PIL.

POTEM KO ŽELOČEK,
POLN KOT SODČEK,
BIL JE NALIT.

SEM REKEL MARJETKI,
DROBCENI CVETKI,
ZDAJ SEM PA SIT.

120.
RASLA JE JELKA

RASLA JE JELKA, DO NEBA, DO NEBA,
RASLA JE JELKA DO NEBA.

ŠIRILA VEJE DO ZEMLJE, DO ZEMLJE,
ŠIRILA VEJE DO ZEMLJE.

KRAJ JELKE VODI STEZICA, STEZICA,
KRAJ JELKE VODI STEZICA.

PO STEZI BRATEC HODIL JE, HODIL JE,
PO STEZI BRATEC HODIL JE.

ZA ROKO SESTRO VODIL JE, VODIL JE,
ZA ROKO SESTRO VODIL JE.

121.KROKODIL

JAZ SEM STRAŠEN KROKODIL,
IZ OGROMNE REKE NIL,
JAZ SEM STRAŠNO HUDA ZVIR,
KDOR ME SREČA PLANE V DIR.

IMAM REP, OČI RDEČE,
JEZIK DOLG, ZOBE ŠTRLEČE,
ČISTO VSAK SE ME BOJI,
ZATO SE PAZI TUDI TI.

BANANA ZMEČKANA, HA, HA, HA,
ZGODBA JE KONČANA, HA, HA, HA,
MAJHNI KROKODILČKI NAJ MAMIC SE DRŽIJO,
VELIKI KROKODILI NEVESTE NAJ LOVIJO.
BANANA ZMEČKANA, HA, HA, HA,
ZGODBA JE KONČANA, HA, HA, HA.

122.
USPAVANKA – VILA “MALINA”

ČE BI LUNA ŠTETI ZNALA,
PA BI VSE NOČI,
SVOJE ZVEZDE PREŠTEVALA,
KAR SE JIH BLEŠČI.

JAZ VERJAMEM,
DA JE LUNA STRAŠNO PAMETNA,
POLNA STARIH JE MODROSTI,
ŠTETI PA NE ZNA.

ČE BI VILA ŠTETI ZNALA,
VSE POLETNE DNI,
BI MALINE PREŠTEVALA,
KAR JIH DOZORI.

PRAVZAPRAV PA SPLOH NI VAŽNO,
KOLIKO JIH JE,
ZVEDZD JE KOT MALIN RDEČIH,
JIH JE ŠE PA ŠE.
(Svetlana Makarovič)

123.
VILA “MALINA”

MALINA, MALINA,
RDEČA MALINA,
V RADOSTNEM JUTRU,
PTIČJEGA PETJA.

MALINA, MALINA,
MOJA MALINA,
PRVA MALINA,
TEGA POLETJA.

JAZ IMAM PA SREČO,
ŽAMETNO IN RDEČO,
NIHČE MI JE NE VZAME,
ZORELA JE LE ZAME,
MOJA, MOJA, MOJA JE SAMO.
(Svetlana Makarovič)

124.URA TEČE, NIČ NE REČE,
TIKA, TAKA, BIM, BAM, BOM,
JURČEK, VSTANI, KER DRUGAČE
RES BOM HUDA ROM, POM, POM.

125.
KORAČNICA

ENA, DVA, ENA, DVA,
KDO KORAKATI ŽE ZNA?

DEKLIC PET, DEČKOV PET,
TO JE SKUPAJ ŽE DESET.

126.
KADAR SE CICIBAN JOČE

CICIBAN SE CMERI,
ZA DVE MILI JERI.
HITRO, HITRO MEH ZA SMEH,
VLECI GA PO VSEH KOTEH,
MEČI GA OB TLA, POD STROP,
IN OB STENO, HOP, HOP, HOP!
POK! – SE MEH RAZPOČI,
SMEH IZ NJEGA SKOČI.
(Oton Župančič)

127.
USPAVANKA

NINE, NANE,
TRAVE ZASPANE,
VETER PREPEVA,
JIH Z LISTKI ODEVA.

NINČEK, NANČEK,
MUREN ZASPANČEK,
GOSLICE MALE,
Z NJIM SO ZASPALE.

NINČKI, NANČKI,
VSI NEUGNANČKI,
MESEC SANJAVI,
ŽE PRAVLJICE PRAVI.

128.
AJA TUTAJA

AJA TUTAJA, AJA TUTAJA,
NOČKA PRIHAJA,
SAŠEK ZASPI.

AJA TUTAJA, AJA TUTAJA,
ZVEZDICA MALA,
SE ŽE SMEJI.

AJA TUTAJA, AJA TUTAJA,
LUNICA VSTAJA,
FANTEK ŽE SPI.

129.
DEŽ

ČRN OBLAK GRE ČEZ GORO,
NOS POBESI ZA VASJO.

PRVA KAPLJA – VODO PROSI,
DRUGA KAPLJA – VODO NOSI,
SEDEM KAPELJ – CAF, CAF, CAF,
TISOČ KAPELJ . ZVRHAN ŠKAF.

DALEČ JE DO PRVIH HIŠ,
SEM ŽE MOKER KAKOR MIŠ!

130.
ZIMA

VETER PIHA,
SONCA NI,
MRZLA ZIMA
K NAM HITI.

ZIMA, ZIMA,
PRAVA REČ,
SAJ BO KMALU
TOPLA PEČ.

131.
PESEM NAGAJIVKA

ZIMA, ZIMA BELA VRH GORE SEDELA,
PA TAKO JE PELA,
DA BO MIRKA VZELA,
KER ON NIČ NE DELA,
KER ON NIČ SE NE UČI –
ČAKAJ, ČAKAJ, MIRKO TI!
(Oton Župančič)

132.
POMLAD

ZAJČEK SKAČE PO LIVADI,
ZAJČEK SMEJE SE SPOMLADI.

EJ, POMLAD, SI TOPLA, ZLATA,
SPET CVETE NAM SONČNA TRATA.

133.
RAC, RAC, RACMAN

RAC, RAC, RACMAN,
KAM RACAŠ?
RAC, RAC, RACMAN,
KAJ MI DAŠ,
PA POVEM TI,
KJE JE MLAKA,
TAM TE TVOJA RAČKA ČAKA –
RAČKA ŽABICE LOVI,
SEBI TRI IN TEBI TRI.
(Oton Župančič)

134.
VLAK

KDO PRIHAJA, KDO SOPIHA,
ŠU, ŠU, ŠU, ŠU, ŠU, ŠU,
VRISKA, PISKA, HROPE, PIHA,
U – U – U, VLAK JE TU.

KOGA VOZI, KOGA PELJE,
KO SE VIJE SKOZI VAS?
NALOŽEN JE VES Z DARILI,
V NJEM SEDI SAM DEDEK MRAZ.

135.
ROJSTVO

SVET NAOKROG JE VABLJIV IN RANLJIV,
ČUDNO RESEN IN NEMALO SLOVESEN:
“NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL”
IN TO JE NAJLEPŠA PESEM.
(Tone Pavček)

136.
ZAJČEK

ZAJČEK DOLGOUŠČEK,
BEL IMAŠ KOŽUŠČEK,
DOLGE UHLJE, OSTRE ZOBKE,
SMRČEK ČRN, REPEK SIV.

S KRAVICO STANUJEŠ,
Z ZAJČKOM POSKAKUJEŠ,
REPO GLODAŠ IN KORENJE,
DETELJICO IN KROMPIR.

VSAKEMU UIDEŠ,
K MENI ZMERAJ PRIDEŠ,
PRST POVOHAŠ, GA OBLIŽEŠ,
POTLEJ PA VESEL ZBEŽIŠ.

137.
TRI PTIČIČE

TRI PTIČICE, TRI PTIČICE,
TRI PTIČICE VESELE
VEJAM CVETOČIM
SO PESEM ZAPELE.

TRI PTIČICE, TRI PTIČICE
SEDLE SO NANJE,
SAPICE SO JIH
ZAZIBALE V SANJE.
(Anica Černejeva)

138.
NAŠA ČETICA KORAKA

NAŠA ČETICA KORAKA,
STRUMNO IN VESELO,
DRUG ZA DRUGIM,
V RAVNI VRSTI,
ZDAJ GREMO NA DELO,
DRUG ZA DRUGIM,
V RAVNI VRSTI,
ZDAJ GREMO NA DELO.

JURČKU BOMO POMAGALI,
HIŠICO ZGRADITI,
DA BO MOGEL SVOJE ZAJČKE,
PRED LISIČKO SKRITI,
DA BO MOGEL SVOJE ZAJČKE,
PRED LISIČKO SKRITI.

ŽIGA, ŽAGA, POJE ŽAGA,
ROM, POM, POM, KLADIVO,
MI PA VSI NAJBOLJŠE VOLJE,
DELAMO MARLJIVO,
MI PA VSI NAJBOLJŠE VOLJE,
DELAMO MARLJIVO.

139.
NAŠE BELE ČOPKE NI

PETELINČEK SE JEZI:
KI-KI-RI, KI-KI-RI!
NAŠE BELE ČOPKE NI.
KI-KI-RI, KI-KI-RI.

NAŠE ČOPKE VEČ NE BO,
KO-KO-KO-KO.
ŠLA JE K TETKI ZA GORO,
KO-KO-KO-KO.
(Anica Černejeva)

140.
ŽABJA NEZGODA

ŽABICA JE ŽEJNA BILA
IN JE VODE SE NAPILA.

PA JI JE TREBUŠČEK POČIL,
MOŽ JE PO ZDRAVNIKA SKOČIL.

KO STA K ŽABICI PRISPELA,
ŽABICA NI VEČ ŽIVELA.

TO JE ŽALOSTNA NEZGODA,
DOBRE ŽABICE JE ŠKODA.
(Anica Černejeva)

141.
HI, KONJIČEK

HI, KONJIČEK, HI
MENI SE MUDI
ČEZ GORICE, ČEZ POLJANE
HITRO, HITRO IZ LJUBLJANE,
HI, KONJIČEK, HI.

HO, KONJIČEK, HO,
JAHAJVA LEPO
DO POSTOJNE, DO GORICE,
DA OBIŠČEM TETE, STRICE,
HO, KONJIČEK, HO.

HE, KONJIČEK, HE,
DALJE SE NE SME.
MAMICA ŽE TEŽKO ČAKA,
MAMICA JE SKRBNA VSAKA.
HE, KONJIČEK, HE.
(Anica Černejeva)

142.
MOJ PRIJATELJ JANI

KOD JE HODIL LANI,
MOJ PRIJATELJ JANI?

BIL JE ŠE ZASPANČEK,
DEBELUŠČEK JANČEK.

SKRIL SE JE V VOZIČEK,
KAKOR V GNEZDO PTIČEK.

KAKOR V LUKNJO MIŠKE,
KAKOR POLŽI V HIŠKE.
ZDAJ PA ŽE KORAKA,
GLEJTE GA JUNAKA.

Z OČKOM TELOVADI
KO MEDVEDKI MLADI.

TUDI TLA PREMERI,
PA SE NIČ NE CMERI.

PA SE NIČ NE JOČE,
NAJ BO, KAKOR HOČE.
(Anica Černejeva)

143.
VLAK

VLAK, VLAK…
BEL OBLAK PLAVA NAD NJIM,
ZLATE KRESNICE HITIJO ZA NJIM.

JOJ, JOJ,
KAJ BO Z MENOJ?
JAZ SE BOJIM, MAMICA MOJA,
KAM NAJ ZBEŽIM?

U – U,
SAJ JE ŽE TU, SAJ JE ŽE MIMO,
KAJ BI SE BAL,
MAR BI SE V DALJNI SVET ODPELJAL.

H KRALJU MATJAŽU V NAŠ KOROTAN,
DA BI ZASPANCA PRIKLICAL NA DAN.
(Anica Černejeva)

144.
CICIBAN IN ČEBELA

ČEBELICA LETI Z NEBA,
LETI LETI VSE NIŽE,
VSE NIŽE IN VSE BLIŽE
ČEBELICA LETI Z NEBA.

“ČEBELICA, OD KOD IN KAM
TE NESEJO PERUTI
PO JASNI ZRAČNI POTI?
ČEBELICA, OD KOD IN KAM?

“KJE PA JE TISTI CICIBAN,
KI VENOMER RAZGRAJA,
KI MAMICI NAGAJA,
KJE PA JE TISTI CICIBAN?”

“ČE BIL BI TUKAJ CICIBAN
ČEBELA SVETLOKRILA,
KAJ BI MU NAREDILA,
ČE BIL BI TUKAJ CICIBAN?”

“ČE BIL BI TUKAJ CICIBAN,
TAKOJ MU BRIDKO ŽELO
ZAPIČIM V TRDO ČELO,
ČE BIL BI TUKAJ CICIBAN.”

“POTEM BI JOKAL CICIBAN
IN KRIČAL NA VSE GRLO,
DA VSE BI SKUPAJ DRLO,
TAKO BI JOKAL CICIBAN.”

“O NAJ LE JOČE CICIBAN,
KRIČI NAJ KAKOR HOČE,
ZVONITI IZZA TOČE
NIČ NE POMAGA, CICIBAN!”

“KAJ MISLIŠ, DA BI JOKAL SAM?
JOKALA BREZ POKOJA
BI ŠELE MAMA MOJA;
KAJ MISLIŠ, DA BI JOKAL SAM?”

“KAJ TUDI JOČE MAMICA,
ČE CICIBANČEK SKAČE,
PA SI RAZTRGA HLAČE,
KAJ TUDI JOČE MAMICA?”

“ČE HLAČE STRGA CICIBAN,
JIH MAMICA ZAŠIJE,
A OČKA MU NABIJE
S CVETLIČNO BILKO ZADNJO STRAN.”

“PREMOTIL SI ME, CICIBAN;
NE VEM, KAJ SEM HOTELA,
PO KAJ SEM PRILETELA;
PREMOTIL SI ME, CICIBAN.”

“O, SAJ POVE TI CICIBAN,
LE VPRAŠAJ GA, ČEBELA,
PO KAJ SI PRILETELA;
NE LAŽE PA NE CICIBAN.”

“ČE PA NE LAŽE CICIBAN,
POTEM JE FANT OD FARE;
NAJ SKAČE, VSE POTARE,
DA LE NE LAŽE CICIBAN!”

IN: “CICI-CICI-CICIBAN!”
ČEBELICA PREPEVA,
VSE VIŠE POLETEVA,
ZA NJO MI GLEDA CICIBAN.
(Oton Župančič)

145.
CICIBAN – CICIFUJ

CICIBAN TEČE V ZELNI DAN;
PTIČICA ZNANKA V GOŠČAVI
VSAK DAN LEPO GA POZDRAVI:
“CICIBAN, CICIBAN, CICIBAN,
CICIBAN, DOBER DAN.”

CICIBAN, KAJ PA JE DANES, ČUJ!
KAJ TI TO PTIČKA PREPREVA?
PO VSEJ DOBRAVI ODMEVA:
“CICIFUJ, CICIFUJ, CICIFUJ,
CICIFUJ, FEJ IN FUJ!”

CICIBAN MISLI: “ZAKAJ CICIFUJ?”
TAKRAT SI ROKE POGLEDA,
PA SE DOMISLI: “SEVEDA.
DANES SE NISEM UMIL ŠE, FEJ, FUJ,
DANES SEM RES CICIFUJ!”

BISTER POTOČEK SE VIJE ČEZ PLAN,
PREKO KREMENOV SE LIJE;
CICIBAN V NJEM SE UMIJE,
PTIČKA ZAPOJE SPET: “CICIBAN,
CICIBAN, DOBER DAN!”
(Oton Župančič)

146.
PLES KRALJA MATJAŽA

ENKRAT NAPREJ, ENKRAT NAZAJ –
KRALJ MATJAŽ SI IZBIRA RAJ.
GORI IN DOLI, TRETJIČ OKOLI –
KRALJ MATJAŽ SI ALENKO IZVOLI.
TRIKRAT PO SREDI, ČETRTIČ NA KRAJ:
“KRALJ MATAJŽ, ALENKO NAZAJ!”
ROKE NAVZKRIŽEM – KRIŽA – KRAŽA –
TURKI, LOVITE KRALJA MATJAŽA!
BIJMO S PETAMI – TOK, TOK, TOK!
KONJIČ MATJAŽEV – SKOK NA SKOK.
(Oton Župančič)

147.
ŽABE

REGA, REGA, REGA, REGA,
VEDNO HUJŠA JE ZADREGA,
SONCE ŽE DO DNA NAM SEGA,
JOJMENE, KAJ BO IZ TEGA!

KUM, KUM. LE POGUM.
SLIŠAL SEM OD JUGA ŠUM!

KVAK, KVAK,
GLEJ OBLAK,
GLEJ OBLAKOV SIVIH VLAK,
VEDRO VODE NOSI VSAK,
KMALU BO VSE POLNO MLAK!

REGA, REGA, REGA, REGA,
BOG NAS REŠI VSEGA ZLEGA!

KUM, KUM, LE POGUM!
KVAK, KVAK, GLEJ OBLAK!
(Oton Župančič)

148.
STARI MEDO

BRUNDA GUNDA, BRUNDA GUNDA –
MEDA POLNA SKLEDA!
STARI MEDO – BISTRA GLAVA:
PRAZNA SKLEDA – MEDO SPAVA …
BRUNDA GUNDA, BRUNDA GUNDA –
MEDA POLNA SKLEDA!
ČE PA VIDI POLNO SKLEDO,
RAD VAM PLEŠE STARI MEDO!
BRUNDA GUNDA, BRUNDA GUNDA –
MEDA POLNA SKLEDA!
(Oton Župančič)

149.
PISMO

PRIŠLO JE PISMO IZ DALJNE DEŽELE,
IZ DALJNE DEŽELE, IZ TUJEGA KRAJA,
IZ TUJEGA KRAJA, OD ZAMORSKEGA KRALJA
BELO PISMO, ČRN PEČAT.

KAKŠNO JE DANO V TEM PISMU POVELJE?
KAKŠNO POVELJE, KAKŠNI UKAZI?
KAJ LI NAM HOČE, KAJ LI VELEVA?
POJDIMO, POJDIMO PISMA BRAT!

“TO JE POVELJE ZAMORSKEGA KRALJA:
VI NEUGNANI VSI CICIBANI
MORATE BITI HITRO ZASPANI,
KAKOR BI TRENIL, MORATE SPAT!”
(Oton Župančič)

150.
CICIBAN ZASPI

CICIBAN JE ZASPAN.
DAJTE MU BLAZINO –
MEHKO MAHOVINO;
DAJTE MU ODEJO –
JABLANOVO VEJO.
VETER Z GORE PIHA,
JABLANO RAZNIHA,
VEJA SE UVIJE,
CICIBAN SE SKRIJE,
Z LISTJEM GA PREVLEČE,
S CVETJEM GA OMEČE.
(Oton Župančič)

151.
MEDVED Z MEDOM

SKOČI, BRATE, NA MEDVEDA!
UKRADEL NAM JE LONEC MEDA.
LAČNI SO MU MEDVEDIČI.
PRAZNI SO ŠE VSI GRMIČI.
SAJ NE UPAJO SI CVESTI.
SNEG BI UTEGNIL JIH ZAMESTI.
BURJA SE ČEZ PLAN HOHOČE.
JUG JE PREPODITI NOČE.
KO PA NI ŠE BOŽJA VOLJA!
BRATEC, AJ:
BOŽJA VOLJA JE NAJBOLJA.
NAJ LE JUG NA BURJO MAHNE
IN POMLAD NA ZEMLJO DAHNE,
CVET IN SAD RODE GRMIČI,
NAJEDO SE MEDVEDIČI:
TAKRAT SKOČIM ZA MEDVEDOM
PA MU VZAMEM LONEC Z MEDOM!
(Oton Župančič)

II. AJŠA PODARJA OTROŠKE PESMICE

1. ZAJČEK
2. ZAJČEK DOLGOUŠČEK – JANEZ BITENC
3. MOJI BELI ZOBKI
4. KO SI SREČEN
5. ČE SI SREČEN – KURJE KRAVJE MAČJI ROCK”N”ROLL-ČAROVNIK GREGA (CD-POLETNI BONTONČKI 2)
6. OLE MAJOLE- MOJCA IN KALIČOPKO
7. ENKRAT JE BIL EN MAJHEN ŠKRAT
8. PIKAPOLONICA
9. PLEŠI, PLEŠI, ČRNI KOS
10. MARKO SKAČE
11. ČUK SE JE OŽENIL
12. ŽABE
13. MOJSTER JAKA
14. SIJAJ, SIJAJ, SONČECE
15. MI SE IMAMO RADI
16. OB BISTREM POTOKU JE MLIN
17. MOJ OČKA ‘MA KONJIČKA DVA
18. MAJHNA SEM BILA
19. JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO – ljudska
20. EN MALI SLONČEK
21. ABRAHAM MA SEDEM SINOV
22. MOJ RDEČI AVTO – M. VOGLAR
23. ČEBELICA MAJA
24. GOSLICE – GUSTAV STRNIŠA
25. JAZ SEM MALA ROŽA
26. ZVONČKI IN TROBENTICE
27. ANGINA – JANEZ BITENC
28. URA – LJUDMILA PRUNK-UTVA, R. KRANJČAN
29. GOSENICA- POJE ROMANA KRANJČAN
30. RDEČA KAPICA
31. MALA MIŠKA
32. SREČA NA VRVICI – SVETLANA MAKAROVIČ
33. ?? – JANEZ BITENC
34. PET MAJHNIH RAČK – R. KRAJNČAN
35. RAČKA – JANEZ BITENC
36. RAČKE
37. JURI MURI V AFRIKI
38. MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
39. MOJCA POKRACULJA
40. PIKA NOGAVIČKA
41. GUSARSKA
42. BIBA LEZE
43. PESEM PRSTKOV
44. PRSTKI
45. KLOBUČEK – JANEZ BITENC
46. JABOLKO

IZŠTEVANKE :
47. EN TEN TENERA
48. LEZE, LEZE KROKODIL
49. KLOPA, KLOPA, KLOPA, KLOP
50. KAKO KDO DIŠI – TONE PAVČEK
51. DEŽEK
52. TRI LUŽE
53. PIŽAMA
54. VRTILJAK S KONJIČKI
55. PRVIČ V ŠOLO – TONE PAVČEK
56. VRABČEK ČAKA MAMICO
57. PLEŠI MEDO – JANEZ BITENC
58. MAMICA JE KAKOR ZARJA
59. NAŠA MUCA
60. ZELENI ŠKRAT ARIEL – BINA ŠTAMPE ŽMAVC
61. SMEHASTA PESEM
62. PALČEK SMUK
63. ŽABJA ŠOLA
64. MEDVEDI IN MEDVEDKI – SREČKO KOSOVEL
65. LUBENICA – MOJCA IN KALIČOPKO

USPAVANKE :
66. SPANČEK ZASPANČEK
67. AJA ,TUTAJA
68. NINA, NINA NANA
69. MEDVEDEK UHEC
70. NINA, NANA
71. USPAVANKA ZA EVO – ANDREJ ŠIFRER
72. SPI MALI NEJC
73. NINA NANA
74. MEDVEDEK NI BOLAN
75. MUCE BELE, MUCE ČRNE
76. USPAVANKA – OTON ŽUPANČIČ
77. USPAVANKA – ANICA ČERNEJEVA
78. ENJI
79. TVOJ OBRAZ

NOVO LETO :
80. PESEM ZVONOV – JINGLE BELLS
81. SIVA KUČMA

82. ZVERINICE IZ REZIJE
83. EN HUD PESJAN
84. HUGO – ČUKI
85. NAŠ KUŽA
86. NAŠ MUCEK
87. SREČA NA VRVICI – D. ŽGUR – S. MAKAROVIČ
88. IZŠTEVANKA
89. KAKO SE POLŽEKU MUDI! V. DOLENC, B. KOVAČ

1. ZAJČEK

SEM REPKO ZAJČEK MLAD,
SI ZOBKE ČISTIM RAD,
POSEBNO ŠE ZVEČER,
PO JEDI VENOMER.

MI ZA BONBONE NI,
LE REPA MI DIŠI.
MOJ DOM STA DOL IN BREG,
ZOBJE KOT BELI SNEG.

SEM REPKOZAJČEK MLAD,
SI ZOBKE ČISTIM RAD,
POSEBNO ŠE ZVEČER,
S KRATČKO VENOMER.

2. ZAJČEK DOLGOUŠČEK – JANEZ BITENC

ZAJČEK DOLGOUŠČEK,
BEL IMAŠ KOŽUŠČEK,
HITRE TAČKE, OSTRE ZOBKE,
DOLGE BRKE, REPEK SIV.

S KRAVICO STANUJEŠ,
V HLEVU POSKAKUJEŠ,
REPO GLODAŠ IN KORENJE ,
DETELJICO IN KROMPIR.

VSAKEMU UIDEŠ ,
K MENI VSELEJ PRIDEŠ,
S SMRČKOM VOHAŠ, PRST POLIŽEŠ,
POTLEJ PA VESEL ZBEŽIŠ.

3. MOJI BELI ZOBKI

MOJI BELI ZOBKI, MOJI BELI ZOBKI
KAKOR SNEG SE SVETIJO.
MOJI BELI ZOBKI, MOJI BELI ZOBKI
SE KAR SAMI SMEJEJO.

SE VENOMER BLEŠČIJO,
NIKOLI NE BOLIJO,
KER JIH VSAK DAN ČISTIM,
JAZ ŽE VEM ZAKAJ.

KO MLEČNI ZOB IZGUBIM,
GA MIŠKI PODARIM:
IZVOLI SAPRAMIŠKA,
PA NOVEGA MI DAJ.

MOJI BELI ZOBKI, MOJI BELI ZOBKI
KAKOR SNEG SE SVETIJO.
MOJI BELI ZOBKI, MOJI BELI ZOBKI
SE KAR SAMI SMEJEJO.

4. KO SI SREČEN

KO SI SREČEN, DAJ Z DLANJO UDARI V DLAN (PLOSK, PLOSK),
KO SI SREČEN, DAJ Z DLANJO UDARI V DLAN (PLOSK, PLOSK),
KO SI SREČEN, IN KO SREČO RAD BI ŠE DELIL ZE NEKOM,
KO SI SREČEN, DAJ Z DLANJO UDARI V DLAN (PLOSK, PLOSK).

KO SI SREČEN, TLESKNI S PRSTI RAZIGRAN (TLESK, TLESK).

KO SI SREČEN, PO KOLENIH POTOKLJAJ (POK, POK).

KO SI SREČEN, KREPKO Z NOGO BUTNI V TLA (BUM, BUM).

(KO SI SREČEN, SE POTEGNI ZA UHO (AU, AU)).

KO SI SREČEN, GLASNO VZKLIKNI SVOJ HURA (HURA!).

KO SI SREČEN, BRŽ PONOVI VSE OD PREJ (TRESK TRESK, BUM…)

5. ČE SI SREČEN
ČAROVNIK GREGA: SKRINJICA ŽELJA KURJE KRAVJE MAČJI ROCK’N’ROLL – TRAD. TRAD.& G. SULEJMANOVIČ, I. POTOČNIK

ČE SI SREČEN, Z ROKAMA ZAPLOSKAJ SI,
ČE SI SREČEN, Z ROKAMA ZAPLOSKAJ SI,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO RAD BI ŠE DELIL Z NEKOM
ČE SI SREČEN, Z ROKAMA ZAPLOSKAJ SI.

ČE SI SREČEN STOPI MAČKI KAR NA REP,
ČE SI SREČEN IN ČE SREČO…

ČE SI SREČEN, PRIMI KRAVO ZA ROGE,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO …

ČE SI SREČEN, KOKODAKAJ NA VES GLAS,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO …

ČE SI SREČEN, KAKOR KAČA ZVIJAJ SE,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO…

ČE SI SREČEN, ZDAJ PONOVI VSE OD PREJ,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO …

ČE SI SREČEN, GLASNO VZKLIKNI ZDAJ HURA,
ČE SI SREČEN, IN ČE SREČO…

6. OLE MAJOLE – MOJCA IN KALIČOPKO

REFREN:
KILI KILI KILI JAKA ZAKA JOKO AMA BUM BUM
KILI KILI KILI JAKA ZAKA JOKO AMA BUM
OLE MAJOLE KILI KILI BUM BUM BUM
OLE MAJOLE KILI KILI BUM.

KO SO VSTALI INDIJANČKI,
ZUNAJ PA NI SONČKA B’LO,
BRŽ SO ZLEZLI IZ ŠOTORA
IN ZAPELI PESMICO… REFREN

SONCE SE NI PRIKAZALO,
OBLAČKI ČRNI SO GA SKRILI,
DEŽ BO, DEŽ JE ŽE KAZALO,
NA VES GLAS SO KAR ZAVPILI.. REFREN

SO TRI PALČKE V ROKE VZELI,
BOBNARJI SO ŠE BOLJ PELI,
SONCE SE JE PRISMEHLJALO
IN BILI SO VSI VESELI… REFREN

7. ENKRAT JE BIL EN MAJHEN ŠKRAT

ENKRAT, ENKRAT, ENKRAT JE BIL EN MAJHEN ŠKRAT,
ENKRAT, ENKRAT, ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT.

IMEL JE DOLGO BRADICO, VSA SIVA JE BILA.
NA RAMI JE NOSIL MALHICO, B’LA POLNA JE ZLATA.

ENKRAT…

POMAGAL RAD JE VSEM LJUDEM, KI DOBRI SO BILI.
HUDOBNEŽE PREZIRAL JE, ZA NJIH NI IMEL OČI.

ENKRAT…

TI PRAVIŠ, DA GA NI BILO, DOKAZOV PA ŠE NI.
V PRAVLJICI ŠE ŽIVEL BO, ZATO ZAPOJMO VSI:

ENKRAT…

8. PIKAPOLONICA

PIKA, POKA, PIKAPOLONICA,
TO SEM JAZ.
SUKNJICA RDEČA,
NEKAJ ČRNIH PIK,
RES NISEM VELIKA
KOT SOSEDOV BIK,
TODA VSAK, KI ME POZNA,
PRAV ZARES ME RAD IMA.

9. PLEŠI, PLEŠI, ČRNI KOS

PLEŠI, PLEŠI ČRNI KOS,
KAK` BOM PLESAL, KER SEM BOS,
KUPIL SI PA ČEVLJE BOM,
POLKE TRI ZAPLESAL BOM.

PLESAL BOM S SINIČICO,
LEPO, MLADO PTIČICO,
Z NOGO TOLKEL BOM OB TLA.
TRESLA SE BO ZEMLJA VSA.

KDOR PA HOČE PLESATI,
MORA GODCA PLAČATI,
SAJ NI GODEC, KAKOR KONJ,
DA BI GODEL NAM ZASTONJ.

10. MARKO SKAČE

MARKO SKAČE, MARKO SKAČE
PO ZELENOJ TRATI.
AJ, AJ, AJAJAJ,
PO ZELENOJ TRATI.

V ROKAJ NOSI, V ROKAJ NOSI
SEDEN ŽUTIH ZLATI.

PIJTE, JEJTE, PIJTE, JEJTE
MOJ’GA BRATCA KONJI.

ZAJ SMO IŠLI, ZAJ SMO IŠLI
DALEČ PO DEVOJKO.

PREK DEVETI, PREK DEVETI
PREK DEVETI MOSTOV.

DAJTE MI JO, DAJTE MI JO,
DRAGA MOJA MATI.

NE DAM TI JO, NE DAM TI JO,
STAR SI I BRADATI.

RAJ JO HOČEM, RAJ JO HOČEM
F SKRINJO ZAKLEPATI.

11. ČUK SE JE OŽENIL

ČUK SE JE OŽENIL, TRALALA, TRALALA,
SOVA GA JE VZELA, HOPSASA! 2X

ČUK SEDI NA VEJI, TRALALA, TRALALA,
SOVA NA VEREJI, HOPSASA! 2X

SOVA ČUKU MIGA, TRALALA,
DAJVA, SE VZEMIVA, HOPSASA! 2X

ČUK PA SOVO VPRAŠA, TRALALA,
KOL’KO DOTA ZNAŠA, HOPSASA! 2X

ENO BUČO VINA, TRALALA,
EN’GA PETELINA, HOPSASA! 2X

VINO BOVA SPILA, TRALALA,
BUČO PA RAZBILA, HOPSASA! 2X

12. ŽABE

ŽABE SVATBO SO IMELE,
ZBRANE OD SOSEDNIH MLAK,
JEDLE, PILE SO IN PELE,
REGA, REGA, REG, KVAK, KVAK, KVAK, KVAK.

SKOKICA NEVESTA MLADA,
ŽENIN BIL JE DOLGOKRAK;
RAJALA OBA STA RADA,
REGA, REGA, REG, KVAK, KVAK, KVAK, KVAK.

PO VEČERJI ZAVRTE SE,
KO JE BIL ŽE POZEN MRAK;
RAJAJO, DA VSE SE TRESE,
REGA, REGA, REG, KVAK, KVAK, KVAK, KVAK.

ŽIVI ŽENIN NAŠ Z NEVESTO!
GLAS POVZDIGNE KRAKUŠ SVAT,
ZAGRMI JIH KAKIH DVESTO:
REGA, REGA, REG, KVAK, KVAK, KVAK, KVAK.

13. MOJSTER JAKA

MOJSTER JAKA, MOJSTER JAKA,
AL’ ŠE SPIŠ, AL’ ŠE SPIŠ?
AL’ NE SLIŠIŠ ZVONA,
AL’ NE SLIŠIŠ ZVONA?
BIM, BAM, BOM.
BIM, BAM, BOM.

14. SIJAJ, SIJAJ, SONČECE

SIJAJ, SIJAJ, SONČECE,
OJ, SONCE RUMENO!
KAKO BOM S’JALO SONCE
K’ SEM ZMERAJ ŽALOSTNO!

SONCE ZGODAJ GORI GRE,
DEKLETA JOKAJO,
BI RADE ŠE LEŽALE,
PA VSTATI MORAJO.

SONCE POZNO DOLI GRE,
PASTIRCI TARNAJO,
DOMOV BI RADI GNALI,
PA ČREDE NIMAJO.

15. MI SE IMAMO RADI

MI SE IMAMO RADI,
RADI, RADI, RADI,
MI SE IMAMO RADI,
RADI PRAV ZARES.

PLANINCE IMAMO RADI,
RADI, RADI, RADI,
PLANINCE IMAMO RADI,
RADI PRAV ZARES.

PLANINKE PA ŠE RAJŠI,
RAJŠI, RAJŠI, RAJŠI,
PLANINKE PA ŠE RAJŠI,
RAJŠI PRAV ZARES.

PA ŠE SE BOMO IMELI
RADI, RADI, RADI,
PA ŠE SE BOMO IMELI
RADI PRAV ZARES.

ZAKAJ SE NE BI IMELI
RADI, RADI, RADI,
ZAKAJ SE NE BI IMELI
RADI PRAV ZARES.

16. OB BISTREM POTOKU JE MLIN

OB BISTREM POTOKU JE MLIN,
A JAZ SEM PA MLINAREV SIN.
KO MLINČEK ROPOČE IN VODA ŠUMLJA,
SRCE MI VESELO IGRA, IGRA.

ČE MLINČEK PRI MIRU BI STAL,
BI MLINAR IN KMET ŽALOVAL.
IN OTROK BI JOKAL IN TOŽIL GLASNO,
KAKO JE BREZ KRUHA HUDO, HUDO.

17. MOJ OČKA ‘MA KONJIČKA DVA

MOJ OČKA ‘MA KONJIČKA DVA,
OBA STA LEPA, LEPA ŠIMELJNA,
CING CINGEL, CING CONGEL,
CING CINGEL, CING CONG,
VESELO JE MOJE SRCE.

ZA ENEGA JAZ PROSIL BOM,
DA DREVI V VAS POJEZDIL BOM, CING CINGEL …

ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE,
ČEZ TRI ZELENE TRAVNIKE, CING CINGEL …

BOM JEZDIL K SVOJI LJUB’CI V VAS,
PREPEVAL, VRISKAL BOM NAGLAS, CING CINGEL …

PO CELI VASI LUČKE NI,
PRI MOJI LJUB’CI PA SO TRI, CING CINGEL …

ENA GORI DO POLNOČI,
TA DRUGI DVE DO BEL’GA DNE, CING CINGEL …

KONJIČ PRED HIŠO PRILETI,
SE LJUB’CA MOJA GOR ZBUDI, CING CINGEL …

Z ENO ROKO BO ODPIRALA,
Z DRUGO ROKO ME OBJEMALA, CING CINGEL …

KONJIČA BO DALA V ŠTALICO,
MENE PA V SVETLO KAMRICO, CING CINGEL …

KONJIČU BO DALA ŠOP SENA,
MENI PA VINCA SLADKEGA, CING CINGEL …

KONJIČU BO DALA PŠENIČICE,
MENI PA RDEČE LIČECE, CING CINGEL …

18. MAJHNA SEM BILA

MAJHNA SEM BILA,
PIŠKE SEM PASLA,
PIŠKE SO ČIVKALE,
JAZ SEM PA RASLA.

MAMICA MOJA
PIŠKE PRODALA,
PIŠKE SO ČIVKALE,
JAZ PA JOKALA.

OČKA SO DJAL,
DA `VJO KOKLO PRODAL,
PIŠKE SO ČIVKALE,
JAZ PA JOKALA.

19. JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO – ljudska

JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAM’CO,
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAM’CO,
LEPE BELE MARJETICE.

JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAM’CO,
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAMCO,
LEPE NEŽNE SPOMINČICE.

JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAM’CO,
TRGAT ROŽ’CE ZA MOJO MAMCO,
LEPE PLAVE VIJOLICE.

20. EN MALI SLONČEK

EN MALI SLONČEK SE JE POZIBAVAL
NA PAJČEVINI TAM POD DREVESOM,
KO JE UGOTOVIL, DA JE STVAR ZANIMIVA,
JE POKLICAL ŠE ENEGA SLONČKA.

DVA MALA SLONČKA STA SE POZIBAVALA…

DESET MALIH SLONČKOV SE JE POZIBAVALO
NA PAJČEVINI TAM POD DREVESOM,
KO SO UGOTOVILI, DA STVAR JE ZANIMIVA,
SE JE PAJČEVINA STRGALA.

21. ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV

ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV,
SEDEM SINOV ABRAHAM.

VSI SO JEDLI, VSI SO PILI,
VSI SO DELALI TAKO.

VSI TAKO, VSI TAKO,
SAMO DA JE LUŠTNO B’LO!

VSI TAKO, VSI TAKO,
VSI SO DELALI TAKO.

22. MOJ RDEČI AVTO – M. VOGLAR
VEČ VARIANT :

1. MOJ RDEČI AVTO MOTOR IMA…,
KI BRBRBR,BRBR.BRBR BRBLJA… (BRBRANJE NA USTNICE)

MOJ RDEČO AVTO VOLAN IMA…,
ZAVIJAM SEM, ZAVIJAM TJA,
ZAVIJAM SEM IN TJA… (Z ROKAMI SUČEMO VOLAN, V ENO, V DRUGO STRAN)

MOJ RDEČI AVTO ŠE HUPO IMA…
PA PA PA, PA PA PA, PA PA PA! ( ŽMIGANJE S PRSTI V DLAN)

2. MOJ RDEČI AVTO HUPO IMA,
PIBIPIBIPIBIPIBIPIBIPA, KAR SE DA.
(Z ROKO JI PO NOSKU PIBIPAM)

MOJ RDEČI AVTO VOLAN IMA,
BRBRBRBRBRBRA, KAR SE DA.
(Z ROKAMI JI OPONAŠAM DRŽANJE IN OBRAČANJE VOLANA)

MOJ MALI AVTO KOLESA IMA,
BRNBRBRBRBRA, KAR SE DA.
(Z NOGAMI JI VOZIM KOLO)

3. MOJ RDEČI AVTO
… MOTOR IMA, KI BR,BR,BR,BR,BRA. (UDARJAŠ S PRSTOM PO SPODNJI USTNICI)
… KRMILO IMA, ZAVIJA SEM, ZAVIJA TJA, ZAVIJA SEM IN TJA. (KOT DA BI DRŽAL VOLAN)
… ŠE HUPO IMA, KI PA PA PA,PA PA PA. (PIPIPAŠ PO NOSU)
… KOLESA IMA… (VOZIŠ KOLO)
… KOLESA IMA, TA VOZIJO TA VOZIJO, TA VOZJO KAR SE DA
… STREHO IMA, TA RDEČA JE, TA RDEČA JE, TA RDEČA JE, KAR SE DA (PA Z ROKAMI NAREDIŠ STREHO NAD GLAVO).

23. ČEBELICA MAJA

NEKOČ, ŽE DOLGO JE TEGA,
V DEŽELI, RES NE VEMO KJE,
ŽIVELA JE ČEBELICA,
IMELA LEPO JE IME.

VSI, KI SO JO POZNALI,
SO JI REKLI MAJA,
MALA, ZVITA IN PREDRZNA MAJA,
MAJA, KI LETI, LETI
KAMORKOLI SE JI ZDI.

SPET DANES Z NAMI TU ČEBELICA JE MAJA,
MALA, ZVITA IN PREDRZNA MAJA,
MAJA, KI LETI, LETI,
MAJA, MAJA,
MAJA, O SEBI KAJ POVEJ.

24. GOSLICE – GUSTAV STRNIŠA

JAZ IMAM PA GOSLICE,
GOSLICE ZVENEČE,
KI POJO MI PESMICE,
PESMI ZLATE SREČE.

JAZ IMAM PA MAMICO,
MAMICO LJUBEČO,
JI ZAPOJEM PESMICO,
JI PRINESEM SREČO.

25. JAZ SEM MALA ROŽA

JAZ SEM MALA ROŽA,
ROŽA MAMINA,
MAMICA ME BOŽA,
RADA ME IMA.

V ŠOLO ŽE ZAHAJAM,
PRIDNO SE UČIM,
MAMICI POMAGAM
IN JE NE JEZIM.

KO PA V HLAČE KAKAM
VSE OKROG SMRDI,
JAZ SEM TVOJA ROŽA,
VOHAJ ME ŠE TI.

V ŠOLI SO MI DJALI,
TAMKAJ ZA GORO,
TAM SO SAMI BRATCI,
MILO JOKAJO.

TO PAČ MORA BITI
STRAŠNO IN HUDO,
MAMICO IZGUBITI,
JOKATI ZA NJO.

26. ZVONČKI IN TROBENTICE

ZVONČKI IN TROBENTICE,
MAČICE, VIJOLICE
SPET IZ ZEMLJE VZKLIJEJO,
SAJ POMLAD JE TU.
TRAVICA OZELENI,
VSE V GOZDU OŽIVI,
KUKAVCA SPET POJE NAM
SVOJ NAPEV KU-KU.

MLADA SEM IN DOBRO VEM,
DA LJUBITI VROČE SMEM,
SAJ POMLAD NAPRAVI TO,
DA NAM JE LEPO.

ZVONČKI IN TROBENTICE..

TUDI ZAME JE POMLAD,
PA ČEPRAV VEČ NISEM MLAD,
VENDAR V SRCU ČUTIM TO,
PA MI JE LEPO.
CINGU CINGU CINGULIN,
POJE ZVONČEK PREK DOLIN,
ZRAVEN PA TROBENTICA
TROBI TRA-RA-RA, TROBI TRA-RA-RA.

27. ANGINA – JANEZ BITENC

NA OKNO, TOK TOK,
JE DEŽEK POTRKAL,
POD OKNOM PA ROK
JE JEZNO POSMRKAL.

NAJ LIJE Z NEBA
NA STREHE IN CESTE,
DA NISEM S TESTA,
GOTOVO ŽE VESTE.

PO LUŽAH, CMOK, CMOK,
IN KAR BREZ DEŽNIKA,
VES MOKER SE ROK
CEL DAN ŽE POTIKA.

ZDAJ FANT JE BOLNIK,
GA KUHA VROČINA,
MU REČE ZDRAVNIK:
»ROK, TO JE ANGINA.«

28. URA – LJUDMILA PRUNK-UTVA, R. KRANJČAN

DOLGI LUKA,
KRATKI MIHA,
ČUDNA DVA MOŽICA!
NOČ IN DAN PO ENI NOGI
V KROGU SE VRTITA.

KRATKI MIHA TEŽKO DIHA,
REVEŽ ZAOSTAJA;
DOLGI LUKA HITRO SMUKA,
VEDNO GA PREHAJA.

STARA TETA GODRNJAVKA
PA OBA PRIGANJA,
TIKA, TAKA, NIČ NE ČAKA,
NE PRIVOŠČI SPANJA!

29. GOSENICA – POJE ROMANA KRANJČAN

GOSENICA JE LEZLA
POČASI NA DREVO,
POMIGALA NA DOLGO,
POMIGALA KRATKO.

PRIMIGALA JE K MENI,
V LONČEK SEM JO DAL,
NIKAR MI NE POBEGNI,
ZAŽUGAL SEM, DEJAL.

KO V LONČEK SEM POGLEDAL,
JE NOTRI NI BILO,
PRED OKNOM PA JE LETAL
METULJČEK PRELEPO.

30. RDEČA KAPICA

1.RDEČA KAPICA
JAZ SEM RDEČA KAPICA,
MALA ZLATA DEKLICA,
RADA S PUNČKO SE IGRAM,
K BABICI ŽE SAMA ZNAM.

2.RDEČA KAPICA
RADA POJEM, SE VRTIM,
SKAČEM IN SE SMEJEM.
V ŠOLI DOBRO SE UČIM,
ŽE DO STO PREŠTEJEM.

IN KAKO MI JE IME,
VEDELI BI RADI?
VSAK KDORKOLI ME POZNA,
PRAVI RDEČA KAPICA.

31. MALA MIŠKA

JAZ SEM MALA MIŠKA,
SAJ ME VSAK POZNA.
MOJA STARA HIŠKA,
LUKNJI DVE IMA.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.

SKOZI PRVO LUKNJO,
VETER SE PODI.
A PRI DRUGI LUKNJI,
ČRNI MUC PREŽI.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.

KADAR DEŽEK PADA,
MOKRO JE POVSOD.
JAZ PA MALA MIŠKA,
GREM NA DOLGO POT.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.
ŠKRAB, ŠKRAB, ŠKRAB, GREM Z DEŽJA POD KAP.

32. SREČA NA VRVICI – SVETLANA MAKAROVIČ

TJARAM-DA-DAM,
ZLAT JE TA DAN, STECI Z MANO KAM.
ZMERAJ Z MANO, ZMERAJ MOJ BOŠ,
TJARAM-DA-DAM-DAM.
KO DOBIŠ, KAR SI ŽELIŠ, NISI NIČ VEČ SAM,
TJARAM-PA-DADI, NOBENIH SKRBI,
SREČO IMAČ NA VRVICI.
PRIJATELJI VSI, TJARAM-PA-DADI,
SREČA NA VRVICI.

TJARAM-DA-DAM, VSAK NAČRT IZ VETRA JE STKAN,
V SIVI BETON SVET JE VKOVAN,
TJARAM-DA-DAM-DAM.
STECIMO KAM, STECIMO STRAN,
STECIMO V SVET SANJ.
ZA VSE, PRAV ZA VSE, JE PROSTOR NEKJE,
KJER TRATE ŠE ZELENE.
TJARAM-PA-DIDI, VSA SREČA IN MI,
SREČA BREZ VRVICE.

33. ?? – JANEZ BITENC

(KVAK, KVAK…)
ŽABA, ŽABA REGA ,TUDI JAZ BI REGAL, KAKOR TI,
A ME LAHKO NAUČIŠ,
ŽABA REGA, ŽABA REGA, RAD BI REGA,L KAKOR TI ,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI, TUDI MENE REGATI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI, TUDI MENE REGATI.

(SKAČEŠ)
ZAJČEK, HEJ, ZAJČEK, USTAVI SE,
TUDI JAZ BI RAD TAKO SKAKAL,
NAUČI ŠE MENE TAKO SKAKATI, PROSIM.
DOLGOUHEC, DOLGOUHEC, RAD BI SKAKAL, KAKOR TI,
DAJ NAUČI ,DAJ NAUČI, TUDI MENE SKAKATI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI, TUDI MENE SKAKATI.

(MJAV, MJAV)
MUCA, PROSIM, MUCA, PROSIM,
NAUČI ŠE MENE TAKO LEPO MJAVKATI,
TUDI JAZ BI TAKO MJAVKALA.
MUCA MACA, MUCA MACA,
RAD BI MJAVKAL, KAKOR TI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI TUDI MENE MJAVKATI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI TUDI MENE MJAVKATI.

(IA, IA..)
OSLIČEK, HEJ, OSLIČEK, DAJ NAUČI,
DAJ NAUČI ŠE MENE RIGATI,
HEJ OSLIČEK, HEJ OSLIČEK, RAD BI RIGAL KAKOR TI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI TUDI MENE RIGATI,
DAJ NAUČI, DAJ NAUČI TUDI MENE RIGATI.

34. PET MAJHNIH RAČK – R. KRAJNČAN

PET MAJHNIH RAČK ŠLO JE NA POTEP,
DALEČ ČEZ DEVET GORA,
MAMA KLIČE GA GA GA –
ŠTIRI RAČKE SO DOMA.

ŠTIRI MAJHNE RAČKE…
TRI RAČKE SO DOMA

IN ODŠTEVAŠ DO : … ZDAJ NOBENE NI DOMA.
UUU, RAČKE BRŽ DOMOV.
ATA RACMAN JE PA HUD.
GREMO ŠE ENKRAT!
TRI, ŠTIRI: PET MAJHNIH…

35. RAČKA – JANEZ BITENC

GLEJTE NAŠO RAČKO
PISANO PLAVAČKO.
Z ŽABICO SE KREGA,
KI SE SMEJE Z BREGA.
REGA REGA KVAK, RAČKA JE JUNAK. 2X

ŽABA V LUŽO SKOČI
RAČKI REPEK ZMOČI.
POTLEJ PA IZ VODE
HUDO RAČKO ZBODE.
REGA REGA KVAK…

36. RAČKE

S PRSTI KLJUNČEK NAREDIŠ
IN S KOMOLCI POLETIŠ,
Z RITKO MIGAŠ SEM IN TJA,
GAGAGAGA.

V KROGU RAČKA ZDAJ STOJI,
URNO HITRO EN DVA TRI,
VSAKDO NAJ SE ZAVRTI,
GAGAGAGA.

IN ČE KDO JE ŠE ZASPAN,
IN ŠE SITEN IN BOLAN,
NAJ BO RAČKA VSAJ EN DAN,
GAGAGAGA.

RES LEPO JE RAČKA BIT,
V VSAKI LUŽI IMAŠ ZA PIT,
NIKDAR LAČEN, VEDNO SIT,
GAGAGAGGA.

TO ZARES LEPO JE,
ČE SMO RAČKE VSI,
RADI SE IMAMO,
PA ČOFOTAMO, SE VSAK SMEJI, GAGAGAGA.

37. JURI MURI V AFRIKI

JURI MURI, KLJUKEC JURI,
TISTI, KI JE S HRUŠKE PAL,
VČERAJ JE OB ŠESTI URI
V AFRIKO ODPOTOVAL.

SAJ DOMA JE NEMOGOČE,
VSAK GA KARA IN PESTI,
VSAK UMIVATI GA HOČE,
ON PA SE VODE BOJI.

PA JE MISLIL,
BOLJE ITI BO NA DRUGO STRAN ZEMLJE,
TAM ZAMORCI NEUMITI
BREZ VODE, BRISAČ ŽIVE.

HODIL JE POLDRUGO URO,
DALEČ JE TA AFRIKA,
POTLEJ JE ZAJEZDIL KURO
IN PRIJAHAL DO MORJA.

TAM PA VODA, SAMA VODA,
MOKRA, MRZLA KAKOR LED,
JURIJ SOLZE BI IZJOKAL,
DA GA REŠIL NI GALEB

ŠIRNO MORJE JE Z GALEBOM
JURI MURI PRELETEL,
TAM POD VROČIM SONČNIM NEBOM
SI PADALO JE ODPEL.
IN PRISPEL NA ŽOLTA TLA,
KJER JE PRAVA AFRIKA.

38. MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB

V NEKEM MESTU, V NEKI HIŠI
MAJHEN MEDVED JE DOMA,
TAM SEDI V MEDVEDJI ŠOLI,
RAZNE IGRE SE IGRA.

Z OČKOM SE PO MESTU VOZI,
Z MAMO V TRGOVINO GRE,
SESTRI NALOGE POPRAVLJA,
MENI PRAVLJICO POVE.

TO JE PIKI, MOJ PRIJATELJ,
KI ME SPREMLJA NOČ IN DAN,
KI POZNA VESELE ŠALE
IN JE ZMERAJ NASMEJAN.

TO JE PIKI, NAŠ PRIJATELJ,
S POLNO TORBICO NORČIJ,
GREMO Z NJIM V MEDVEDJO ŠOLO
SE ZABAVAT TUDI MI!

39. MOJCA POKRACULJA

NISEM PTIČKA, KOT SINIČKA,
DA BI GNEZDO SPLETALA,
RAJŠI HIŠKO, TESNO ŠIŠKO,
VSAK DAN BI POMETALA.

NIMAM HIŠKE, KAKOR MIŠKE,
DA BI V NJI ŠKRABLJALA,
NIMAM VREČE, DA BI SREČE,
VANJO SI NABRALA.

MOJA HIŠKA, HRASTOVA ŠIŠKA,
LUKNJICA PRI LUKNJICI,
MOJA SREČA, STRGANA VREČA,
DOBRE VOLJE ME DRŽI.

PESMICA, KE SE PONAVLJA Z VSEMI ZIVALMI PA JE:

PISKRČEK MEZINČEK, KUPLJEN ZA CEKINČEK,
SVETI SE KOT MURČEK, MILNAT JE MEHURČEK,
SLADEK KOT BONBONČEK, POČI KOT BALONČEK…
DRUŽBO VAM POVABIM, DA ME RAZVEDRI,
SONCA NE POZABIM, SOLZE NAJ SUŠI,
MAVRICO PRESTREŽEM, SVET NAJ SE ISKRI,
DOBRO VOLJO VPREŽEM, KI JE ZLEPA DOSTI NI!

40. PIKA NOGAVIČKA

PIKA NOGAVIČKA IMA RDEČA LIČKA,
PIKA NOGAVIČKA, NAVIHANO DEKLE.

V VILI ČIRA ČARA Z GOSPODOM FICKOM PIJE ČAJ,
A PO STREHI HIŠE LOVI JO POLICAJ.

REFREN: PIKA NOGAVIČKA IMA RDEČA LIČKA……

IZ SINHRONIZIRANE NANIZANKE O PIKI:

“KAJ NAJ IZMISLIM SI, KAJ BOMO DELALI…
ZABAVA SE ZAČENJA NA MOJI POSTELJI,
PRIDRUŽI SE MI FICKO, PO ZRAKU, KO LETIM,
KOLO IN STOJO DELAM, A ZA ŠOLO MI NI MAR,
VILA ČIRA ČARA ŽE ČAKA NA NAS…

HEJ, PIKA NOGAVIČKA,
ČOLA HOP, ČOLA HEJ, ČOLA HOPSASA,
VSAK DAN SI IZMISLI
NEKAJ ČISTO NOVEGA.

HEJ, PIKA NOGAVIČKA,
ALO VSI V ČIRA-ČARO SE IGRAT!
HEJ, PIKA NOGAVIČKA,
MALI NEUGNANI ŠKRAT.

VEDNO DOBRE VOLJE JE NAŠA PIKA NOGAVIČKA,
VEDNO NASMEJAN JE NJEN OBRAZEK MLAD.
Z GLAVO POD ODEJO POČIVA V ČEVLJIH PREVELIKIH,
KO PA SE ZBUDI, SE OBUTI SPLOH JI TREBA NI.

41. GUSARSKA

SREDI MORJA ČRNA VIHRA, SREDI VIHRE ČRN BROD,
SREDI BRODA ČRNA JADRA, SREDI JADER BELA SMRT.

HEJA BUMBARASA…

GROM BUČI IN STRELA ŠVIGA,
ZLI VALOVI V DALJ BUČE,
SEDEM GUSARJEV GROZEČE
MORJU KAŽEJO ZOBE.

POD PALUBO SO ZAKLADI,
SEDEM BELIH SMRTNIH GLAV,
V VSAKI GLAVI SEDEM NOŽEV,
VSAK TEH NOŽEV JE KRVAV.

ZA KAJUTO PA IGRAJO
ŠTIRJE DIVJI GUSARJI,
DOBRE KARTE VSI IMAJO,
KAPITAN GRE SOLO TRI.

KAPITAN PAGATA VRŽE,
VSA POSADKA OBNEMI,
KUHAR MU GA S ŠKISOM VZAME,
ŽE MU GLAVA ODLETI.

BLIŽA SE JIM OKLOPNJAČA,
KAPITAN VELI NA BOJ:
“KAJ BO STARA TA KRASTAČA,
HEJ, BARABE ZA MENOJ!”

ZDAJ S KANONA OKLOPNJAČE
PRVA KUGLA PRILETI,
KRMILARJU STRGA HLAČE
IN MU BEDRA OSMODI.

ŠE S KANONA OKLOPNJAČE
ENA KUGLA PRILETI,
NA SRED’ KOTLA S PAŠTAŠUTO
IN GA V SONČNI PRAH ZDROBI.

VNAME SE MESARSKO KLANJE,
GUSARJI GREDO NA NOŽ,
SAM OSTAL LE KAPITAN JE,
KOT POSLEDNJI, ZADNJI MOŽ.

HITRO ON CINŽNOLO VZAME,
POD PALUBO POHITI,
S FAJERCAJHOM PULFER VNAME,
GUSAR Z BARKO V LUFT ZLETI. BUM!

42. BIBA LEZE

BIBA LEZE, BIBA GRE,
DA BI PRIŠLA DO GORE,
DO GORE, DO BISER VODE,
KAMOR NIHČE DRUG NE MORE.

POD GORO JE VRT MEDEN,
BIBA LEZE, DA BO NJEN,
PO DREVESIH SO KOLAČI,
MED CEDI SE PO POGAČI.

IZ STUDENCA MLEKO TEČE,
KAR ŽELI SI, VSAK NAJ REČE,
BIBA SE VODE NAPILA,
PRAVO POT JE ZGREŠILA.

PRI NAS JE POPULARNA TALE (ZRAVEN SE SEVEDA SPREHAJAŠ S PRSTI OD PRSTKOV NA NOGI IN POČASI PROTI TREBUŠČKU):

BIBA LEZE, BIBA GRE,
TOVOR NESE, KAM LE GRE?
V ENO MALO LUKNJICO,
PO LEPO RDEČO SUKNJICO.

BIBA LEZE BIBA GRE
KAMOR PRIDE
VSE POJE (AMA AMA)

BIBA LEZE, BIBA GRE,
TOVOR NOSI VRH GORE,
TOVOR NOSI, OSEL NI,
ROGE KAŽE, KOZEL NI,
HIŠO NOSI, POLŽEK NI,
“JAKCU” ZLEZE POD BRADO,
POŠČEGEČE GA Z NOGO,
TIHO, TIHO, KAKOR MUC
BIBA DELA BUC, BUC, BUC

BIBA LEZE,
BIBA GRE,
DA BI PRIŠLA VRH GORE…
VRH GORE NE MORE PRIT’,
KER ‘MA PREDEBELO RIIIIIIIIIIIIT =O) (IN VESELO POŽGAČKAŠ SVOJEGA OTROČIČKA)
BIBA LEZE, BIBA GRE,
ZLEZE “NEJCU” VRH GLAVE!

43. PESEM PRSTKOV

PRVI PRAVI: JEJMO IN SE DOBRO IMEJMO.
DRUGI PRAVI: PIJMO IN SE VESELIMO.
TRETJI PRAVI: KJE DOBIMO,
DA TREBUŠČKE ZDEBELIMO?
ČETRTI PRAVI: V KAŠČO VLOMIMO, MAMICI VZEMIMO.
PETI IZ ZIBKE GLEDAL, MAMI VSE POVEDAL.
PA REČEJO BRATCI: TEPMO GA,TEPMO GA, TEPMO GA.

44. PRSTKI

PALČEK PRAVI – JEJMO, JEJMO,
KAZALČEK PRAVI – PIJMO,PIJMO,
SREDINČEK PRAVI – JA, SAMO KJE DOBIMO?
PRSTANČEK PRAVI – MAMICI V SKRINJICI VZEMIMO,
MEZINČEK PA JE IZ ZIBKE GLEDAL,
PA VSE MAMICI POVEDAL.
TITITI MEZINČEK TI,
KER SI MAMICI POVEDAL.

45. KLOBUČEK – JANEZ BITENC

TAKŠNEGA KLOBUČKA,
KOT GA JAZ IMAM,
NI NIKJER NA SVETU,
NI NE TU, NE TAM.
ČE SE Z NJIM POKRIJEM,
SE MI VSE SMEJI,
DOBRO ME POGLEJTE,
SMEJTE SE ŠE VI.

46. JABOLKO

»JABOLKO RDEČE, HEJ!
KJE SI ZRASLO, MI POVEJ.«

TAM NA JABLANI KOŠATI
BOŽAL ME JE SONČEK ZLATI.

KAR NIČ NE GLEJ,
UMIJ ME DOBRO IN POJEJ!

IZŠTEVANKE :

47. EN TEN TENERA

EN TEN TENERA, BUM ČIN KALVARA,
KALVARINA BUNDAČINA, BUNDAČINA KALVARA, KALVARINA BUNDAČINA, BUNDAČINA KALVARA.

EKATE PEKATE CUKATE ME,
FIBE FABE DOMINE,
EKTUM PEKTUM KUFER ŠTUC,
KVINTE KVANTE FINGO PUC.

EN TEN TENERA, BUM ČIN KALVARA,
KALVARINA BUNDAČINA,
BUNDAČINA KALVARA,
KALVARINA BUNDAČINA,
BUNDAČINA KALVARA,
FINGO PUC!

48. LEZE, LEZE KROKODIL

LEZE, LEZE KROKODIL
KROKODIL IZ REKE NIL.
ŽE SE BLIŽA
CMOK NA USTA,
PAZI, DA TE NE POHRUSTA!

(PRI TEM SE IGRAMO PODOBNO KOT PRI BIBA LEZE, IGRICO ZAKLJUČIMO S CMOČKOM MALEMU KORENJAKU.)

49. KLOPA, KLOPA, KLOPA, KLOP

KLOPA, KLOPA, KLOPA, KLOP
(MALČKA DAŠ NA KOLENA)
KONJA ŽENETA V GALOP,
(PRIMEŠ ZA ROKE, TAKO DA JAHA KONJIČKA)
POTLEJ HOP, ČEZ VODO SKOK ,
(PRI CMOK RAZPREŠ NOGE)
JEZDEC PA V VODO – CMOK!
(PADE V LUKNJO! ODZIV:ŠEEE…)

50. KAKO KDO DIŠI – TONE PAVČEK

PEK DIŠI PO KRUHU IN PRESTAH,
PO SVEČAH IN PO KADILU POP.
PILOT PO NEBU IN ZVEZDNIH CESTAH,
A PROMETNIK PO REZKEM: STOP!

UČITELJ DIŠI PO KREDI, REDU IN VAJAH,
UČENEC PO TINTI IN “JAZNEVEM”.
DIMNIKAR PO VAŽNOSTI, SAJAH
IN PO SREČI, KI JO NOSI LJUDEM.

GOZDAR DIŠI PO DEBLIH, SMOLI, VEJEVJU
IN ŠE KOT PRAPROT ALI KOT MAH.
TUDI VRTNAR DIŠI MALO PO DREVJU,
A ŠE BOLJ PO SPOMINČICAH.

DREVESA V PARKU DIŠIJO PO PTICAH
IN MALO KAKOR ZALJUBLJENI PAR,
PO POLJUBU DIŠIJO ZARDELA LICA
IN TELO KOT POGANSKI OLTAR.

BELI LABODI DIŠIJO PO VODI,
PO ROŽAH METULJ-CEKIN,
A JAZ PO NESKONČNI SVOBODI,
KO SE PO TRAVI PODIM ZA NJIM!

51. DEŽEK

ZDAJ NA NOSEK, ZDAJ NA GLAVO,
ZDAJ NA STREHE, NA ZEMLJO.
SKAČEM, PLEŠEM KOT VRTAVKA,
DA NIHČE NE ZNA TAKO.

KDO ME ZDAJ ŠE NE POZNA?
DROBEN DEŽEK SEM, Z NEBA!

52. TRI LUŽE

DEŽEK PADA CELE DNI,
ŠE PONOČI NAM ROSI
IN NAMAKA LUŽE TRI:
V PRVI LUŽI ŽABICA,
V DRUGI LUŽI RAČKICA,
V TRETJI LUŽI SEM PA JAZ –
VSI KRIČIMO NA VES GLAS.

53. PIŽAMA

LE HITRO OBLEČI SI PIŽAMO,
TAKO PISANO, VESELO,
LAHKO ZELENO ALI BELO!
MORDA ŠE Z GUMBI – ALI BREZ?
SEVEDA S ČRTAMI POČEZ!

KRATKA? DOLGA STA ROKAVA?
MAJA OZKA JE, MLAHAVA?
Z NAPISOM SPREDAJ, SLIKO ZADAJ!
KAKOR HOČEŠ NOČI VLADAJ!

DA LE HLAČE SO DOVOLJ ŠIROKE!
TAM BO VELIK ŽEP PRIŠIT,
KAMOR SHRANIŠ LEPE SANJE,
KI JIH NABEREŠ PREK NOČI
IN SE SPET ZAGLEDAŠ VANJE,
KO SRCE TI POŽELI…

54. VRTILJAK S KONJIČKI

LE POGLEJ, KAKO V KROGU DIRJAJO KONJIČKI!
ČRNI SO IN BELI IN MAJHNI IN POSKOČNI!
S PISANIMI SEDLI SO OSEDLANI!
OSTROG NE UBOGAJO IN NJIH UDARCI MOČNI,
SO LE UKAZI NEPOZNANI.

JEZDIJO JIH DEKLICE IN MALI FANTIČKI!
DAN ZA DNEM OTROKE NOSIJO,
IN Z NJIMI POSKAKUJEJO.
NIKDAR NIČESAR NE PROSIJO!

LE VESELJE IN SMEH JIM DARUJEJO.

55. PRVIČ V ŠOLO – TONE PAVČEK

TISTO LETO NAŠA MAČKA
JE IMELA MLADE TRI.
VSAK JE ZASE BIL IGRAČKA
IN ZATOREJ TISTE DNI
NISEM RAD, NIČ RAD POSLUŠAL,
DA BOM KMALU ŠOLO OKUŠAL.

PA SO HLAČE MI SEŠILI
IN KUPILI MI KLOBUK,
STARO ČITANKO DOBILI
IN DEJALI MI V PODUK:
ZBOGOM ZDAJ IN SREČNO POT,
DA POSTANEŠ KDAJ GOSPOD.

JAZ PA TISTI DAN RAZREDA
NISEM VIDEL, NE KLOPI
IN ŠE DOLGO ABECEDA
SO BILE MI MUCE TRI;
Z NJIMI V HOSTI SMO SE SKRILI
IN PO SVOJE SE UČILI.

A TA ŠOLA, BOGME DA,
STRAŠNO SLABA JE BILA:
STRGALA KLOBUK IN HLAČE
– MOJE LEPE NOVE HLAČE! –
IN OSTAL SEM TELEBAN,
KOT SEM ŠE DANAŠNJI DAN.

56. VRABČEK ČAKA MAMICO

VRABČEK ČAKA MAMICO,
STISKA SE OB VEJO.
MAMA PO PROSO JE ŠLA
TJA ZA ŽIVO MEJO.

PA JE VRABCE SREČALA,
DOLGO KLEPETALA,
VSE PROSO ZA SINEKA
SAMA POZOBALA.

57. PLEŠI MEDO – JANEZ BITENC

PLEŠI MEDO, PLEŠI MEDO,
MEDVED GODRNJAVČEK,
PLEŠI MEDO, PLEŠI MEDO,
MEDO MOJ PLESALČEK.

SKOČI MEDO, SKOČI MEDO,
MEDVED GODRNJAVČEK,
SKOČI MEDO, SKOČI MEDO,
MEDO MOJ SKAKALČEK.

DVIGNI LEVO, DVIGNI DESNO,
MEDVED GODRNJAVČEK,
PA NE DRŽI SE TAK RESNO,
MEDO, TI MOJ RJAVČEK.

58. MAMICA JE KAKOR ZARJA

MAMICA JE KAKOR ZARJA, ZJUTRAJ SE SMEHLJA,
KO ŠE V POSTELJI SE DETE S SANJAMI IGRA.
IN ZATO NIKDAR MAMICE NE DAM,
ENO LE NA SVETU ŠIRNEM MAMICO IMAM.

MAMICA JE KAKOR SONČEK, SRČEK NJEN JE ZLAT,
KAKOR ŽAREK, KI POSIJE OD NEBEŠKIH VRAT.
IN ZATO NIKDAR…

MAMICA JE KAKOR LUNA, DOLGE BDI NOČI,
DA POČIVA NJENO DETE MIRNO BREZ SKRBI.
IN ZATO NIKDAR…

59. NAŠA MUCA

NAŠA MUCA,
MUCA MALA,
JE PA MAMICA
POSTALA.

MLADE MUCKE
JE DOBILA,
NA PODSTREŠJE
JIH JE SKRILA.

TU JIH VARUJE,
NEGUJE,
DA ŠE MIŠKE
VEČ NE ČUJE.

VČASIH JIH
V OBISK PRIPELJE
IN ZAMIJAVKA
SVOJE ŽELJE:

“MIJAV, MIJAV,
DECA MOJA VEKA,
MAMA NIMA
DOSTI MLEKA.”

ČE GA BO PRI NAS
DOBILA,
ŠTIRI MUCKE
BO VZGOJILA.

ŠTIRI MUCKE –
KONEC MIŠI,
PA BO RED
IN MIR PRI HIŠI!

60. ZELENI ŠKRAT ARIEL – BINA ŠTAMPE ŽMAVC

POD ZELENO SKALO
ŠKRAT ARIEL ŽIVI.
KDOR GA PRED SONCEM NAJDE,
BOGAT BO ŽIVE DNI.

IMEL BO ZLATE ROKE,
MILIJONE ZLATIH LAS;
KOT HUDOURNIK UREN
PREHITEL BO SVOJ ČAS.

HEJ, ARIEL ZELENI,
KJE JE TVOJ ZELEN GRAD?
KJE DAN ZA DNEVOM KUJEŠ
SREČO IN ZAKLAD?

PRETAKNI VSE SOTESKE,
VSAK GOZD KOT VZTRAJNI SEL-
GOTOVO NAJDEŠ SKALO,
KJER DELA ARIEL…

DAL TI BO VSE ZAKLADE-
IN BOŠ POSTAL KOT ŠKRAT:
OD JUTRA V NOČ BOŠ DELAL –
VESEL BOŠ IN BOGAT!

HEJ, ARIEL ZELENI,
KJE JE TVOJ ZELEN GRAD?
KJE DAN ZA DNEVOM KUJEŠ
SREČO IN ZAKLAD?

61. SMEHASTA PESEM

SMEH JE BACIL VESELOSTI,
KI POVZROČI SREDI SKRBI
NAPAD SMEJALNE NOROSTI.

ZAHIHITA SE V DLANEH,
PRASKETA V LASEH,
VESELO OSMEŠI OČI
IN ZDRVI PO ZOBEH.

SMEH NALEZLJIVO OKUŽI
VELIKA IN MALA USTA
IN TAM – EN DVA TRI –
VSE RESNE BACILE POHRUSTA.

62. PALČEK SMUK

ZA TAKO GOSTO MEGLO,
DA BI JO LAHKO REZAL,
LEŽI RIBNIK BRBOTRALNIK.

ČEZ DAN JE TO ČISTO NAVADEN RIBNIK.

A KO ZVEČER PADE ČRNO ČRNA TEMA….
SE TAM ZAČNO DOGAJATI ČUUUDNE REČI.
V MLAKI NAJPREJ NEKAJ ZABRBOTA,
U BIČEVJU NEKAJ POČI…

….IN ŠELE POTEM SE PRIKAŽE PALČEK SMUK

TO JE NEMIREN ŠKRAT, RADOVEDEN KOT MIŠKA,
KI NEUTRUDNO PLEZA TAKO DOLGO,
DOKLER SE NA NOČNE NEBU NE PRIKAŽE PRVA ZVEZDA …….

63. ŽABJA ŠOLA

MALA ŽABA SREDI MLAKE
SE UČI REGLJATI.
A REGLJANJE JE UMETNOST,
»R« JE TREBA ZNATI!

PA SE TRUDI MAMA ŽABA:
»RIBA, RACA, RAK.«
ŽABICA PA KAR PO SVOJE:
»LEGA, LEGA, KVAK.«

64. MEDVEDI IN MEDVEDKI – SREČKO KOSOVEL

KAKŠNI SO MEDVEDKI, OČKA?
SO RES SLADKOSNEDI?
NO, POVEJTE, DRAGI OČKA,
KAKŠNI SO MEDVEDI?

IN POVEJTE, DRAGI OČKA,
KAKŠNI SO MEDVEDKI?
SO RES MAJHNI KAKOR MUCKE,
SO LI SLADKOSNEDKI?

ČE STE VIDELI ZARES JIH,
BI JIH S SABO PRIPELJALI,
IN Z MEDVEDKI MAJHNIMI
MI BI SE IGRALI.

65. LUBENICA – MOJCA IN KALIČOPKO

LUBENICA OKROGLA, DEBELA,
NAJMOČNEJŠA HOTELA JE BITI,
VSE, PRAV VSE JE HOTELA PREKOSITI,
NEKEGA DNE ZAČELA JE JESTI:
MLJASK MLJASK, ZAČELA JE JESTI,
MLJASK MLJASK, ZAČELA JE JESTI.

… NEKEGA DNE ZAČELA JE PITI:
GLUK GLUK, ZAČELA JE PITI,
GLUK GLUK, ZAČELA JE PITI.

… NEKEGA DNE JE ZAČELA PLESATI:
LEVO, DESNO, ZAČELA PLESATI,
NAPREJ, NAZAJ, ZAČELA PLESATI.

… NEKEGA DNE ZAČELA JE PETI:
LA LA, ZAČELA JE PETI,
LA LA, ZAČELA JE PETI.

… NEKEGA DNE ZAČELA JE SPATI:
HR ŠIU, ZAČELA JE SPATI,
HR ŠIU, ZAČELA JE SPATI.

… NEKEGA DNE JE ZAČELA SKAKATI:
HOP HOP, JE ZAČELA SKAKATI,
HOP HOP, JE ZAČELA SKAKATI.

NA KONCU PA JE NAREDILO SAMO ŠE
NEKEGA DNE PA LUBENICA POOOOČI – BUUUUM!

USPAVANKE :

66. SPANČEK ZASPANČEK

SPANČEK ZASPANČEK
ČRN MOŽIC,
HODI PONOČI,
NIMA NOŽIC.

TIHO SE DURI,
OKNA ODPRO,
V ZIBELKO LEZE,
ZATISNE OKO.

LUNICA ZIBLJE,
AJA, AJ, AJ,
SPANČEK SE SMEJE,
AJA, AJ, AJ.

67. AJA ,TUTAJA

AJA ,TUTAJA,
ZIBKA SE MAJA,
V ZIBKI NAS NEJČI LEŽI.

AJA ,TUTAJA,
ZVEZDICA MAJA
SE NEJČIJU SLADKO SMEJI.

AJA,TUTAJA,
LUNICA VSTAJA,
NEJČI ZDAJ MIRNO ŽE SPI.

68. NINA, NINA NANA

NINA, NINA NANA,
MUCA JE ZASPANA,
JE PRIŠLA TEMNA NOČ,
NEJČI LAHKO NOČ.

69. MEDVEDEK UHEC

DRAGI MOJI, DOBER VEČER,
SPET SE BOMO SREČALI,
DA BI SE ZABAVALI.
KDOR POZNA ME, DOBRO VE, DOBRO VE,
SEM MEDVEDEK UHEC,
LEPO ZGODBO VAM POVEM, VAM POVEM,
DOBRO ME POSLUŠAJTE.

KO PA JE RISANKE KONEC, SE MEDVEDEK POSLOVI S TO PESMICO:

LAHKO NOČ OTROCI,
LUNICA ŽE SVETI.
V POSTELJI VAS TOPLE
SANJE ČAKAJO.
LAHKO NOČ OTROCI!

70. NINA, NANA

NINA, NANA NEJC ZASPAN,
OČKE NAJ ZAPRE IN SANJATI ZAČNE.
NINA, NANA PRIŠEL JE ZASPANČEK,
SEDEL NA OČI, NEJČEK ŽE SPI.

71. USPAVANKA ZA EVO – ANDREJ ŠIFRER

VSAKA ZVEZDA NA NEBU ZAMIŽI,
TETA LUNA PRIKIMA, SE ZASMEJI.
POGASILI SMO VSE LUČI,
DA NAŠA EVA LAHKO ZASPI.

PA NAJ ZASPI IN NAJ SKRIJE SVOJE TRUDNE OČI,
PA NAJ ZASPI, DA SE MALO SRCE UMIRI.
IN NAJ SANJA LE O LEPIH STVAREH,
KO SONCE ZBUDI JO, NA USTIH BO SMEH.

VSAKA ZVEZDA NA NEBU ZAMIŽI
EVIN KUŽEK ZALAJA, SE POSLOVI.
V KRALJESTVO ŠKRATOV, SANJ IN VIL
JO NESE SILA NEVIDNIH KRIL.

IN ŽE LETI DALEČ PROČ OD TEGA SVETA
OD TEGA, KAR NE RAZUME IN KAR NE POZNA,
SAJ JO ČAKA SVET, DRUGAČEN OD SANJ,
KAKO NAJ SVARIM JO, KAJ REČEM JI V BRAN?

BOJ SE LJUDI, KI NE ZNAJO JOKATI,
NE GLEDAJO V OČI IN NE ZNAJO STISNIT DLAN.
BOJ SE MNOŽIC, KI MAHAJO S PESTMI,
ŠOFERJEV S KLOBUKI, NABITIH NA VOLAN.

VSAKA ZVEZDA NA NEBU ZAMIŽI,
TETA LUNA PRIKIMA, SE ZASMEJI.
POGASILI SMO VSE LUČI,
DA NAŠA EVA LAHKO PSST ZASPI.

72. SPI MALI NEJC

SPI MALI NEJC, SLADKO SPI,
NE BOJ SE MORE, SAJ JE NI.
MAMA PAZI NATE CELE DNI.

SPI MALI NEJC, SLADKO SPI.
STRAH JE ZNOTRAJ VOTEL,
ZUNAJ GA PA NI. (NA MELODIJO HUSH LITTLE BABY)

AVTORSKA (PETI S PETNAJSTO STOPNJO NEŽNOSTI PO POLHKOVI LESTIVICI, DA ZATUČKAŠ POMANKLJIVO BESEDILO).

73. NINA NANA

NINA NANA, NINA NANAAAAAAAAAA,
POLHEK MOJ JE ŽE ZASPAN,
NINA NANA, NINA NANA,
NA POTI V DEŽELO SANJ.

TAM GA ČAKA DOBRA VILA,
LEPE SANJE MU PRIČARA.
ZAŽELI MU LAHKO NOČ,
GRDE SANJE ZBEZA PROČ.

74. MEDVEDEK NI BOLAN

MEDVEDEK NI BOLAN, MEDVEDEK JE ZASPAN,
PRIŠLA BO TEMNA NOČ, MEDVEDEK LAHKO NOČ.

MEDVEDEK ŽE SMRČI, SE LUNICA SMEJI,
PRIŠEL JE BELI DAN, MEDVEDEK DOBER DAN.

75. MUCE BELE, MUCE ČRNE

MUCE BELE, MUCE ČRNE,
MUCE ZLATE IN SREBRNE,
VEČ NE SMEJO KLEPETATI,
MORAJO TAKOJ ZASPATI.

ZLATO SONCE GRE ZA MORJE,
BELE SANJE ČEZ OBZORJE,
SANJE SO VELIKA SKLEDA,
POL IZ MLEKA, POL IZ MEDA;

KO JIM SANJE ZADIŠIJO,
BELE MUCE BRŽ ZASPIJO
IN ZA NJIMI TUDI ČRNE
IN ŠE ZLATE IN SREBRNE.

76. USPAVANKA – OTON ŽUPANČIČ

KAJ BO SINKU SEN PRINESLO?
PTIČJE KRILO, TENKO VESLO,
ALI KITA ROŽMARINA?
AJA TUTA, NANA NINA!

KRILO SE JE UTRUDILO,
VESLO SE JE POLOMILO,
SUHA KITA ROŽMARINA –
AJA TUTA, NANA NINA!

KAJ BO SINKU SEN PRINESLO?
NITI KRILO, NITI VESLO,
NITI KITA ROŽMARINA,
LE POPEVKA MATERINA:
AJA TUTA, NANA NINA!

77. USPAVANKA – ANICA ČERNEJEVA

SONCE JE ZASPALO,
LUNICO PRIŽGALO.
MAMICA PESEM POJE,
ZIBA DETE SVOJE.

“TIHO, TIHO, NAŠA
ZLATA, MALA SAŠA.
SAJ JE BLIZU MAMA,
SAJ ŠE NISI SAMA.

SAJ TE ČUVA OČKA,
KER BI HUDA NOČKA
TE ZA NOS PRIJELA
IN TI NOSEK VZELA …”

78. ENJI

SONCE SE ZA GORO SPUŠČA,
KMALU NOČ BO TU.
IN VROČINA ŽE POPUŠČA,
ČUTI MALO SE HLADU.

ŠE ZADNJIČ SONCE POMEŽIKNE
IN LÂHKO NOČ TI ZAŽELI.
DA BOŠ NASPANA IN DOBRE VOLJE,
KO TE ZJUTRAJ SPET ZBUDI.

IN POGLEJ, NA DRUGI STRANI,
TETA LUNA ŽE HITI.
DA NOČ NE BI BILA PRETEMNA,
NEBO TI HITRO RAZSVETLI.

PRVO ZVEZDO JE PRIŽGALA,
GLEJ, KAKO LEPO ŽARI.
KMALU CELO BO NEBO POSTLANO
SAMO ZATE Z ZVEZDAMI.

TVOJ TELEŠČEK PA ŠE VEDNO
MIGA, SKAČE NA VSO MOČ.
KOT DA SPLOH NISI OPAZILA,
DA JE ZUNAJ PADLA NOČ.

TAKRAT OČKA ODPRE OKNA
IN VROČINO VEN SPUSTI.
DA NOČ V SOBO SE PRIKRADE
IN TI LIČKA OHLADI.

POČASI, NEŽNO UMIRIŠ SE,
VEŠ DA ČAS ZA SPANEC JE.
TOPLO MATERINO MLEKO
V SLADKE SANJE PELJE TE.

IN TAKRAT V MAJHNI SOBI
MAMICA TE STISNE K SEBI.
NAJBOLJ SREČNA IN HVALEŽNA,
DA LAHKO ZASPI OB TEBI.

79. TVOJ OBRAZ

BREZ BESED, BREZ VSAKE SOLZE
POGOVARJAŠ SE Z MENOJ.
ČISTO VSE KAR HOČEŠ, RABIŠ
MI POVE OBRAZEK TVOJ.
VSAKIČ ZNOVA, KO POGLEDAM
TVOJ OBRAZ, TVOJE OČI,
NASMEH MI NA OBRAZ NARIŠEŠ,
V OČEH SE SREČA ZAISKRI.
KO SPIŠ, SI KAKOR MALI ANGEL,
TVOJ OBRAZEK JE SPROŠČEN.
OČI TESNO ZAPREŠ ZA VEKE
IN ZBEŽIŠ V SLADKI SEN.
VČASIH SANJAŠ SANJE GRDE,
TAKRAT NAMRŠČIŠ OBRVI.
KOT DA JOK TE BO PREMAGAL,
SE VČASIH MI ZAZDI.
A VEČKRAT SANJAŠ SANJE SLADKE,
MEHKE, PUHASTE KAKOR OBLAK.
TAKRAT NA USTNICAH NASMEH JE,
TAK, DA GA ZAVIDA VSAK.
KO BUDNA SI, SE VES ČAS SMEJEŠ,
A VSAK NASMEH DRUGAČEN JE.
NAMESTO ČRK, BESED IN STAVKOV,
MI TVOJ NASMEH POVE VSE.
NASMEH NAJLEPŠI TISTI JE,
KO IZ SPANCA SE ZBUDIŠ.
POLJUBČEK TI NA LIČKO DAM
IN TI V POZDRAV SE NASMEJIŠ.
OČKE STISNEŠ, NAGNEŠ GLAVO,
KOT DA TI NERODNO JE.
NA USTA TAK NASMEH NATAKNEŠ,
DA MI ZAIGRA SRCE.
IN KO SE POGOVARJAŠ Z MANO,
S SVOJIM G IN B IN A,
SE ZDI, KOT DA MI REČI HOČEŠ
NEKAJ ZANIMIVEGA.
STEGNEŠ ROKE, STEGNEŠ NOGE,
BRCAŠ, SVETIJO SE TI OČI,
GLOBOKO DIHAŠ, ŠE ZAVRISKAŠ
IN SPET NASMEH NAMENIŠ MI.
VČASIH, RES JE PRAVA REDKOST,
PA NASMEH TVOJ SKRIJE SE.
STRAH, ŽALOST, BOLEČINA?
POVEJ MI KAJ NAROBE JE.
TAKRAT TE TESNO STISNEM K SEBI,
ZAPOJEM TIHO PESMICO
IN UPAM, DA NASMEH PRIKLIČEM,
DA TI ČIMPREJ BOLJE BO.
IN ŠE EN NASMEH IMAŠ,
KI JE VREDEN VEČ KOT VSE.
KO K PRSIM SVOJIM TE PRIVIJEM,
ŠE TA NA DAN PRIKAŽE SE.
KO TOPLO MLEKO TE OGREJE,
SE ZAZREŠ V MOJ OBRAZ.
TAKRAT SE ČUTI LE LJUBEZEN,
TAKRAT SVA TU LE TI IN JAZ.

NOVO LETO :

80. PESEM ZVONOV – JINGLE BELLS

A) BLIZU POLNOČI SMELO KONJ S SANMI DRVI,
PUŠČA V SNEGU SLED, RADOSTEN JE SVET,
LE ČEMU HITI? V VAS SE MU MUDI,
KJER SLIŠATI JE PETJE IN ZVONENJE V TIHO NOČ.

BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
HITRO NA SANI, NAM V TIHO NOČ
TA NEŽNI GLAS KRAGULJČKOV ZAZVENI 2X

B) ŽE POD KOPITI SE SREBRNI SNEG ISKRI,
KO NAS V BOŽIČNO NOČ PRIPELJEJO SANI.
KRAGULJČKI POJEJO NAM DROBNE PESMICE,
KO ZLATE ZVEZDE SE V OČEH PRIŽIGAJO!

BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
SPET SO PRAZNIKI, V SRCIH MIR,
NA LICIH SMEH, ZA DOBRO VSEH LJUDI 2X

C) CIN CIN CIN CIN CIN CIN
ZVONČKI POJEJO,
LEP JE TA BOŽIČNI ČAS,
KI PRINAŠA ZIMO V VAS.

VPREŽIMO SANI,
POHITIMO V SNEŽNE DNI,
Z ISKRICO V OČEH
ODMEVA ZVONKI SMEH.
ZVONČKI NA SANEH
SKRIVNOSTNI BELI SVET
BOŽIČ NAM PRINAŠAJO
SRČECA ODPIRAJO.

81. SIVA KUČMA

SIVA KUČMA, BELA BRADA,
TOPEL KOŽUH, ZVRHAN KOŠ.

JOJ, ŽE PRIŠEL JE MED NAS
STARI, DOBRI DEDEK MRAZ.

RDEČE ŽOGE, KNJIGE, ZVEZKE,
PUNČKE, SANKE IN ŠE KAJ.

JOJ, ŽE PRIŠEL JE MED NAS
STARI, DOBRI DEDEK MRAZ.

82. ZVERINICE IZ REZIJE

PRAV LEPE SO LE TE,
ZVERINICE IZ REZIJE.
NIKOGAR SE NE BOJE,
ZVERINICE IZ REZIJE.
PRAV LEPE SO LE TE,
ZVERINICE IZ REZIJE.
NIKOGAR SE NE BOJE ,
ZVERINICE IZ REZIJE,
ZVERINICE IZ REZIJE,
ZVERINICEEEE IZ RE ZIJEEEEEEEEEE.

83. EN HUD PESJAN

EN HUD PESJAN JE ŽIVEL,
SE FUTRAL JE Z LJUDMI,
Z NJIH ŽUPCO SI JE SKUHAL,
OBRAL JIH DO KOSTI.

ENKRAT PA EN’GA NAJDE,
GA HOČE V LONEC DAT’
PREVEČ JE ČUDNO DIŠAL,
PREVEČ JE BIL KOSMAT.

KDO BIL JE TA KOSMATEŽ,
LAHKO UGANE VSAK,
DIHUR JE BIL KAJNEDA.
NAROBE, BIL JE VRAG.

PESJAN ČEZ KOTEL PADEL
PA S KROPOM SE POLIL,
GA VRAG JE BRŽ OGLODAL,
PA ŽUPCO VSO POPIL.

UČI NAS TALE ŠTOR’JA,
DA ČE STA VRAGA DVA,
DA TISTI ZMERAJ ZMAGA
K’MA VEČ PESJANSKEGA.

84. HUGO – ČUKI

ZDAJ VISOKO V ZRAKU, DRUGIČ V JAMI V MRAKU,
KOT IZGUBLJENO PIŠČE HUGO SAM DRUŽINO IŠČE.
HUGOLINO MU ZLOBNA SYLLA JE UGRABILA,
MI PA HITIMO MU NA POMOČ.

VSE SKRBI SO ZDAJ ODVEČ,
HUGO, S TABO SMO, NE BOJ SE N’Č VEČ,
V TVOJE UČKE SPET SIJAJ
SKUP’ VRNILI SMO NAZAJ-AJ-AJ.

VSE SKRBI SO ZDAJ ODVEČ, …
ZDAJ VISOKO …
VSE SKRBI SO ZDAJ ODVEČ, …

85. NAŠ KUŽA

NAŠ KUŽA JE HODIL K SOSEDI V VAS,
GA PSIČKA VABILA JE VSAK DAN NAGLAS,
OB MRAKU, KO PUTKE POSPRAVIL JE SPAT,
JE TAČKE SI SČISTIL IN ŠEL VASOVAT.

A ZJUTRAJ, KO DELAL SE BELI JE DAN,
SE VRAČAL NAŠ KUŽA DOMOV JE ZASPAN,
NAŠ KUŽA JE PRIDEN IN RADA GA IMAM,
ČEPRAV POLEŽAVA V SENCI VES DAN.

NEČESA PA SE PRAV POTIHEM BOJIM,
LE KAJ BO NAŠ KUŽA IN KAJ BO ŠE Z NJIM,
ČE ENKRAT SLUČAJNO BO OČKA POSTAL,
TAKRAT BO ODŠEL, A MENI BO ŽAL.

NEČESA…
NAŠ KUŽA…
A ZJUTRAJ…
NEČESA…
NEČESA…

86. NAŠ MUCEK

NAŠ MUCEK JE LJUB’CO IMEL,
PONOČI K NJEJ V VAS JE ODŠEL,
PRIŠEL JE DOMOV VES ZASPAN,
KO MEŽNAR ODZVONIL JE DAN.

ZBOLELA JE LJUB’CA HUDO,
KAJ ČE VEČ ZDRAVA NE BO?
NAŠ MUCEK JE JOKAT ZAČEL,
NOBENE VEČ MIŠKE NI UJEL.

KO PA MU VZAME JO SMRT,
OKOLI SE PLAZI POTRT,
ŽIVLJENJE SOVRAŽIT ZAČNE,
V SOBOTO OBESIL SE JE.

V NEDELJO NA VRVI VISI,
TAM MIMO GRE MNOGO LJUDI,
PRI SEBI PA MISLI SI VSAK,
TA MUCEK JE VELIK BEDAK.

TO ZGODBO V EKSEMPLAR POVEM
BREZSKRBNIM VAM MLADIM LJUDEM,
ČE VAM ŽIVLJENJA JE MAR
ZALJUBIT’ SE NIKDAR NIKAR.

87. SREČA NA VRVICI – D. ŽGUR – S. MAKAROVIČ

TJARAMDADAM, ZLAT JE TA DAN,
STECI Z MENOJ VANJ!
ZMERAJ Z MANO,
ZMERAJ MOJ BOŠ, TJARADADADAM.
KO DOBIŠ, KAR ŽELIŠ SI, NISI NIČ VEČ SAM.
TJARAMPADADI, NOBENIH SKRBI,
SREČO IMAŠ NA VRVICI.
PRIJATELJI IN TI, TJARAMPADADI
SREČA NA VRVICI.

TJARAMDADAM VSAK NAŠ NAČRT
IZ VETRA JE STKAN.
V SIVI BETON
SVET JE VKOVAN, TJARADADADAM
STECIMO KAM,
STECIMO STRAN,
STECIMO V SVET SANJ.
ZA VSE, PRAV ZA VSE
JE PROSTOR NEKJE,
KJER TRATE ŠE ZELENE.

TJARAMPADADI, NOBENIH SKRBI
SREČO IMAŠ NA VRVICI.
PRIJATELJI IN TI, TJARAMPADADI
SREČA NA VRVICI.
88. IZŠTEVANKA

LEZE, LEZE KROKODIL
KROKODIL IZ REKE NIL.
ŽE SE BLIŽA
CMOK NA USTA,
PAZI, DA TE NE POHRUSTA!

(PRI TEM SE IGRAMO PODOBNO KOT PRI BIBA LEZE BIBA GRE, IGRICO ZAKLJUČIMO S CMOČKOM MALEMU KORENJAKU.)

89. KAKO SE POLŽKU MUDI! V. DOLENC, B. KOVAČ
KAKO SE POLŽKU MUDI!
LE KAM, LE KAM TAKO HITI?
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,
CIGU, DIGU, ROMPOMPOM,
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,
CIGU, DIGU, ROMPOMPOM.

PA SREČAL GA JE PETELIN,
KI NESEL JE PŠENICO V MLIN.
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,…

“KAM GREŠ GRDOBA SLINASTA,
KAM GREŠ GRDOBA SLINASTA?”
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,…

“SE ŽENIT GREM, SE MI MUDI,
TJA K MLINARJEVI HČERKICI.”
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,…

“SAJ JE ŠE MENI NE DADO,
K’MAM RDEČO KAPICO.”
CIGU, CIGU, DIGU, CIGU, DIGU,…

III. VIDKA ZA OTROKE

1. HRČEK SMRČEK
2. PET MEDVEDKOV
3. MOJ ČRNI KONJ
4. MAMICI – Marjan Stare
5. FRU – FRU – Aleksander Mežek
6. TRI PLANIKE
7. ČUK NA PALICI – Svetlana Makarovič
8. JAZ SEM SNEŽAK
9. PAJEK
10. MODRIJANI – Jože J. Petelin
11. POD LIPCO
12. CIGANČEK
13. KJE SO ZISTE STEZICE
14. VESELI PASTIR – Simon Gregorčič
15. OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI
16. PLEZA, PLEZA NA DREVO
17. SVATBA V GOZDU – V. B. Radoš
18. NIKOLI SLABE VOLJE
19. RASLA JE JELKA – ljudska
20. MALI POTEPUH – W. A. Mozart, J. Humer
21. MARSOVSKA – Mira Voglar
22. ZAJČEK – ljudska
23. POLŽEK – Mira Voglar
24. MAMI, OJ, MAMI
25. NINA, NANA – Miča Lesjak
26. KAJ BI LE PTIČICA – Danilo Gorinšek
27. SVETLO SONCE SE JE SKRILO – ljudska
28. KOSTANJČEK ZASPANČEK – Mira Voglar
29. SINJI GALEB – M. Vodopivec
30. JURČEK JE SONČEK (naslov ?)
31. VEVERICA – Janez Bitenc
32. CIRKUŠKA PREDSTAVA – italijanska ljudska
33. ČIN, ČIN, ČIN, DREŽNICA – ljudska
34. KAJ PA TI PISKAŠ? – ljudska
35. KATARINA BARBARA –ljudska
36. KJE JE COPATEK? – Milena Batič
37. POMLADNA – Janez Bitenc
38. POMLADNO SONČECE – F. Mendelssohn, J. Humer
39. PRVIČ V ŠOLO – Janez Bitenc
40. SINIČKA SE JE USEDLA – ljudska
41. ZIMA, ZIMA BELA – Oton Župančič
42. CICIBAN IN POTOČEK – Janez Bitenc
43. NA POTEPU – Janez Bitenc
44. NESREČA – Vida Jerajeva
45. RDEČE ČEŠNJE – ljudska
46. ROJSTNI DAN – Mira Voglar
47. MALI ZVONČEK – Mira Voglar
48. VIJOLICA – Mira Voglar
49. ŽOGICA – Mira Voglar
50. HI, KONJIČEK – Janez Bitenc
51. URA (TIKA – TAKA) – Janez Bitenc
52. Z AVTOBUSOM K TETI – Janez Bitenc
53. BOSI IN OBUTI VRABCI – Mira Voglar
54. RAČUNSTVO – francoska ljudska, J. Humer
55. ZEBRA – Janez Bitenc
56. MALI MODRIJAN – Mirko Slosar
57. MODRI NACEK – Jože Šmit
58. OSEL IN KUKAVICA – A. Gretry, J. Humer
59. PETER IN LUNA – J. B. Lully, J. Bitenc
60. POLJUBČEK
61. V ŠOLI – po češki J. Stritar
62. LUNA – Janez Bitenc
63. PASTIRČEK
64. KUNA KUNIGUNDA – S. Makarovič, M. Lazar
65. KAJ MI POJE PTIČICA, PTIČICA SINIČKA? – F. Milčinski – Ježek
66. KEKČEVA PESEM – Kajetan Kovič
67. DEKLICA MARICA – Vida T. V.
68. PATRIKU – Vida T. V.
69. NAŠA MALA ANČKA – Vida T. V.

1. HRČEK SMRČEK

HRČEK SMRČEK V ŽITNO POLJE,
KO ZNOČI SE GRE.
DA NA POLJU ZRN DOVOLJ JE,
HRČEK DOBRO VE.

HRČEK SMRČEK ZRNA NOSI
VSAKO NOČ SKRBNO,
V DOMEK SVOJ SI JIH NANOSI,
DA ZA ZIMO BO.

HRČEK SMRČEK V GOLO POLJE,
ZRN NI VEČ NIKJER.
SPET DOMOV GRE DOBRE VOLJE
IN ZAKLENE DVER.

2. PET MEDVEDKOV

NA LIVADI KRAJ VODE
PET MEDVEDKOV ŽOGA SE.
PET MEDVEDKOV, PET MEDVEDKOV,
PET MEDVEDKOV ŽOGA SE.

ŽOGA SE STRKLJA V VODO,
KDO, LE KDO BO ŠEL PO NJO?
JAZ NE, JAZ NE, JAZ NE, JAZ NE,
JAZ, JAZ, JAZ PA TUDI NE.

ŽOGICA ZAPLAVALA,
ŽALOSTNO ZAVZDIHNILA:
»TAKŠNIH FANTOV, TAKŠNIH FANTOV,
TAKŠNIH FANTOV PA ŠE NE.«

3. MOJ ČRNI KONJ

MOJ ČRNI KONJ NE RABI UZDE,
UBOGA ME BREZ VAJETI,
ČEZ DRN IN STRN ME VARNO NOSI,
A MENI SE SRCE SMEJI.

RAN RAN RAN RANI,
SAN, SAN, SAN, SANI,
WAN, WAN, WAN, WANI,
KAKO DRVI!
O-O, MOJ ISKRI VRANEC,
ČEZ STRMI KLANEC KO BLISK ZLETI.

MOJ ČRNI KONJ NE RABI UZDE,
UBOGA ME BREZ VAJETI,
POD NOČ PONESE ME K DEKLETU,
SAJ VE, DA K NJEJ SE MI MUDI.

RAN RAN RAN RANI…

MOJ ČRNI KONJ NE RABI UZDE,
UBOGA ME BREZ VAJETI.
IN ČE PRERIJO VSO PRETAKNEŠ,
NE, TAKEGA NIKJER VEČ NI.

RAN RAN RAN RANI…

4. MAMICI – Marjan Stare

KJE MAMICI BI ROŽ NABRAL, MI KDO TO POVE?
ZA ROJSTNI DAN BI RAD JIH DAL, LEPO NAJ DEHTE.

KJE ROŽE ZANJO RASTEJO, MI KDO TO POVE?
JIH POLJA, TRATE SKRIVAJO, SO VRH GORE?

SEM VPRAŠAL ŠE OBLAČEK BEL IN VETRIČ VESEL,
POTOČEK BISTRI SRED’ PLANJAV IN GOZDIČ SANJAV.

RAD MAMICI BI ROŽ NABRAL, NAJLEPŠE IZBRAL.
SAJ ROŽA LEPŠA NE CVETE, KOT JE SRCE.

LE DROBNO ROŽO SEM IZBRAL ZA NJENO SRCE,
NAJLEPŠE MISLI VANJO DAL, NAJ CVET JI POVE.

POGLEDAL DROBNE BOM OČI, LJUBEZEN V NJIH SPI,
POLJUBIL ZA VSE DNI, NOČI JI BOM DLANI.

5. FRU – FRU – Aleksander Mežek

DEŽNA KAPLJICA SE V MAVRICI SMEHLJA, FRU – FRU, FRU – FRU.

RDEČE JAGODA MALINI ŠEPETA, FRU – FRU, FRU – FRU.

ZLATOKLJUNI KOS PREPEVA NA VES GLAS,
FRU – FRU, FRU – FRU, FRU – FRU, FRU – FRU (2X).

DOBER DAN, DOBER DAN FRU – FRU.

6. TRI PLANIKE

RASTEJO V STRMI GORI
BELE PLANIKE TRI,
ZANJE VEDO LE ORLI,
ROSA UMIVA JIH.

ŠEL BOM V GORO, PLANIKE NABRAL
IN JIH PRINESEL V DOLINO NAZAJ,
TRI BELE ZVEZDE, TROJE OČNIC,
VSAKA ZA LEP SPOMIN.

PRVO PRINESEM MAMI,
STARA JI DLAN DRHTI.
DRUGO SESTRICI MLADI,
JUTRI SE OMOŽI.

ŠEL BOM V GORO…

TRETJO PRINESEM ZATE,
ČUVAJ MI JO SKRBNO,
NAJ TE SPOMINJA NAME,
ČE ME KDAJ VEČ NE BO.

ŠEL BOM V GORO…

7. ČUK NA PALICI – Svetlana Makarovič

ČUK SEDI NA PALICI, RAVNO JE PRI MALICI,
KAJ IMA ZA MALICO, NIKOMUR NE POVE.
GRIZE, LIŽE IN CMOKA, NAJBRŽ BO KAJ SLASTNEGA,
PROSIM, NAJ NIHČE NE MOTI ČUKA, KADAR JE.

MENI PA POVEDALA ČUKOVA JE BABICA,
DA NOCOJ NJEGOV JE PLEN BIL BOLJ TAKO – TAKO.
TO NOČ JE UJEL SAMO KLAVRNO GOSENICO,
KAJTI STARI SITNEŽ KRATKOVIDEN JE ZELO.

KO TAKOLE ŽVEČI, MRKO PREMIŠLJUJE:
“KAJ PA, ČE MORDA OČALA POTREBUJE?”
IN TAKO SE TALE SMOLA JE KONČALA,
DA SI STARI LOPOV KUPIL JE OČALA.

ZDAJ SPET VSE NOČI LOVI,
BOLJ IN BOLJ SE DEBELI,
A POD NJIM SE PALICA
VSAK ČAS ZLOMILA BO.

ŽE NEVARNO SE ŠIBI,
TAKE TEŽE NE ZDRŽI,
PA BO REKLO RSK! IN ČOF!
IN ČUKA VEČ NE BO!

8. JAZ SEM SNEŽAK

JAZ SEM SNEŽAK,
JAZ SEM JUNAK,
PISKER NA GLAVI
IN METLO V ROKAH.

MIRNO STOJIM,
Z BURJO ŽIVIM,
V ZIMI SE SMEJEM,
SE SONCA BOJIM.

9. PAJEK

V KOTU ZA OMARO
DELAVČEK ŽIVI,
MAJHEN JE KOT PIKA,
VENOMER HITI.
NITKE KOMAJ VIDNE
V MREŽO TANKO STKE,
MAMICA PA Z METLO
HITRO JIH PODRE.
PAJEK, PAJEK, HITRO Z MREŽE,
DA TE METLA NE DOSEŽE. (2X)

10. MODRIJANI – Jože J. Petelin

V ZLATI HIŠI SREDI MESTA,
TAM KJER TEČE GLAVNA CESTA,
SO SE ZBRALI MODRIJANI,
VSI Z RAZVITIMI MOŽGANI.

TUHTALI SO KOT ZA STAVO,
TUHTALI IN PILI KAVO.
MODROVALI, SE POTILI,
SE PRASKALI IN SKLENILI.

DA JE ENKRAT ENA ENA,
DA JE TRAVA RES ZELENA,
DA NEBO JE SINJE PLAVO
IN DA MISLITI JE ZDRAVO.

11. POD LIPCO

POD LIPCO JE SEDELA ENA DEKLICA,
PRTIČEK JE ŠIVALA IN PREPEVALA:
“OJ, PTIČEK, PTIČEK, PTIČEK MOJ,
VESELI SE Z MENOJ” (2X)

POD LIPCO JE SEDELA DRUGA DEKLICA,
JE SRAJČICO ŠIVALA IN PREPEVALA:
“OJ, MUCEK, MUCEK, MUCEK MOJ,
VESELI SE Z MENOJ” (2X)

POD LIPCO JE SEDELA TRETJA DEKLICA,
JE KAPICO ŠIVALA IN PREPEVALA:
“OJ, ZAJČEK, ZAJČEK, ZAJČEK MOJ,
VESELI SE Z MENOJ” (2X)

POD LIPCO SO SEDELE TRI PRIDNE DEKLICE,
ŠIVALE SO, ŠIVALE IN PREPEVALE:
“OJ, SONCE, SONCE, SONČECE,
VESELI Z NAMI SE.” (2X)

12. CIGANČEK

SIROTA JAZ OKROG BLODIM,
UBOG CIGANSK’ OTROK,
V SAMOTI TIHI SE SOLZIM,
KER ČUVA ME LE BOG.

KO SEM NA VASI SE IGRAL,
NIKDO NI MARAL ME,
NIHČE MI ROKE NI PODAL,
LE VSAK ME KARAL JE.

VZEMITE, PROSIM, ME MEDSE,
TAKO VAS RAD IMAM.
A REKALI SO MI SMEJE,
CIGAN NAJ BO LE SAM.

ZATO PA HODIM V GOZDNI LOG,
KJER PTIČKI ŽVRGOLE,
DA ‘ZABI TUGE IN NADLOG
UŽALJENO SRCE.

13. KJE SO ZISTE STEZICE

KJE SO ZISTE STEZICE, K’ SO VČASIH BILE?
ZDAJ PA RASTE GRMOVJE IN ZELENRE TRAVE.

BOM GRMOVJE POSEKAL, TRAVICO POŽEL.
BOM NAREDIL STEZICE, KI SO VČASIH BILE.

TE STEZICE SO LEPE, NAJLEPŠA JE TA,
KI ME PELJE DO DOMA, KJER JE MAM’CA DOMA.

14. VESELI PASTIR – Simon Gregorčič

ZAKRIVLJENO PALICO V ROKI, ZA TRAKOM PAŠOPEK CVETLIC, KOT KRALJ PO PLANINI VISOKI, POHAJAM ZA TROPOM OVČIC.

SAJ TUKAJ NA SONČNI VIŠAVI LE SAM SEM,
LE SAM GOSPODAR,
ŽIVEJEM PO PAMETI ZDRAVI, ZA MUHE MI LJUDSKE NI MAR.

NIKOMUR TU NISEM NAPOTI, NAPOTI NI MENI NIKDO,
KDO ČISTO VESELJE MI MOTI, KDO MOTI ŽIVLJENJE MIRNO?

NIKDAR NE ZMRAČI SE MI ČELO, NIKDAR NE STEMNE SE OČI.
IN POJEM IN UKAM VESELO, DA Z GORE V GORO SE GLASI.

NAJ DRUGI OKOLI PO SVETI SI IŠČEJO SLAVE, BLAGA,
JAZ HOČEM TU GORI ŽIVETI, TU SREČA, TU MIR JE DOMA.

NE, PALICE SVOJE OVČARSKE ZA ŽEZLO KRALJEVO NE DAM
IN RAJŠI KO KRONE CESARSKE CVETLICE NA GLAVI IMAM.

15. OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI

OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI, DEŽELI, DEŽELI,
OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI, KJER HIŠCA NA SAMEM STOJI.

OKOL’ SO PA TRAVN’KI ZELENI, ZELENI, ZELENI,
OKOL’ SO PA TRAVN’KI ZELENI, TO MENE NAJBOLJ VESELI.

VSAK KMETIČ ‘MA SVOJE VESELJE, VESELJE, VESELJE,
VSAK KMETIČ ‘MA SVOJE VESELJE, ČE RAVNO POŠTENO ŽIVI.

ČEZ DAN SI ZAŽVIŽGA, ZAPOJE, ZAPOJE, ZAPOJE,
ČEZ DAN SI ZAŽVIŽGA, ZAPOJE,
ZVEČER PA PRAV SLADKO ZASPI.

16. PLEZA, PLEZA NA DREVO

PLEZA, PLEZA NA DREVO EN MEDVEDEK RJAV,
SLADKOSNEDEK BI SI RAD PEHAR HRUŠK NABRAL.

TODA TA NERODA JE, ČOF Z DREVESA PAL
IN NAMESTO SLADKIH HRUŠK SEBE S TAL POBRAL.

17. SVATBA V GOZDU – V. B. Radoš

KAKŠEN VRIŠČ JE V GOZDU! KAJ PA TO POMENI?
ALI ŠE NE VESTE? MLADI KOS SE ŽENI.

MLADI KOS ČRNUŠEK S KOSOVKO ČRNUŠKO,
DAVI STA ZNOSILA GNEZDO V NAŠO HRUŠKO.

IN POTEM NA SVATBO V GOZD STA ODLETELA,
KJER ŽE BILA ZBRANA DRUŽBA JE VESELA.

ŠČINKAVCI SO SVATJE, PALČKI IN SINICE,
VRABCI SO NA PREŽI, TAŠČICE DRUŽICE.

ŽOLNA JE ZA TETO, KIMA IN OPLETA
S SVOJIM DOLGIM KLJUNOM: “ŠE NA MNOGA LETA!”

18. NIKOLI SLABE VOLJE

NIKOLI SLABE VOLJE, VEDNO NASMEJAN,
HODI SKOZ’ ŽIVLJENJE, LAŽJI BO TVOJ STAN!
ČE SMEJEŠ SE IN POJEŠ, ZAČUDEN VIDEL BOŠ,
DA NI TAKO VSE TRNJEVO IN POLN NAŠ SVET JE ROŽ.

BEŽALE BODO SENCE, TVOJ VRISK JIH BO PREGNAL,
PRIJETNO BO VSE DELO, KORAJŽEN BOŠ POSTAL!
SE ŠKODA TI BO ZDELO, DA VEDEL NISI PREJ,
NIKOLI NI PREPOZNO, SOSEDU TO POVEJ!

9. RASLA JE JELKA – ljudska

RASLA JE JELKA DO NEBA, DO NEBA,
RASLA JE JEKLA DO NEBA.

ŠIRILA VEJE DO ZEMLJE, DO ZEMLJE,
ŠIRILA VEJE DO ZEMLJE.

KRAJ JELKE VODI STEZICA, STEZICA,
KRAJ JELKE VODI STEZICA.

PO STEZI BRATEC HODIL JE, HODIL JE,
PO STEZI BRATEC HODIL JE.

ZA ROKO SESTRO VODILL JE, VODIL JE,
ZA ROKO SESTRO VODIL JE.

20. MALI POTEPUH – W. A. Mozart, J. Humer

PREBUDIL SE JE RANO SOSEDOV BOSOPET,
POLJUBIL JE ŠE MAMO IN MAHNIL JO JE V SVET.

CVETLICE JE NABIRAL, SINICE JE PLAŠIL,
MALINE JE OBIRAL, ZA ZAJCI SE PODIL.

A, GLEJ, ŠE V TISTI NOČI PRITEKEL JE NAZAJ,
TJA V MAMINO NAROČJE, PREPLAŠEN, DA JE KAJ.

TAKO JE REKEL SOSED, DA V SVET BO ŽE ŠE ŠEL;
A MAMICO DA SVOJO BO VEDNO S SABO VZEL.

21. MARSOVSKA – Mira Voglar

NAŠA RAKETA KMALU BO IZŠTETA.
TRI, DVA, ENA, ŽE JE IZSTRELJENA.
UUUUUUUU-JJJJJJJ-IIIIIIII!

MIKI MAU, MIKI MAU, MIKI, MIKI, MIKI,
MAU, MAU, MAU.
TO JE MARSOVSKI POZDRAV.

PILI, PULI, PALA, PILI, PULI, PALA.
TO POMENI HVALA.

KO BI RADI SPET DOMOV, REČEMO HULAHOV.
HULA, HULA, HULAHOV, HULAHOV.
IIIIIIIIIII-JJJJJJJJ-UUUUUUUUUUU.

22. ZAJČEK – ljudska

ZAJČEK, AL’ SE NE BOJIŠ, KO OD DOMA TAK’ HITIŠ?
SKOČIM SEM, SKOČIM TJA IN TAKOJ BOM SPET DOMA.

V GOZDU ČAKA LOVEC SKRIT, TI NE VEŠ, KAKO JE ZVIT.
V GRM URNO SE Z GLAVO BOM POTISNIL, GLEJ TAKO.

ZAJČEK LJUBI, ČUVAJ SE, KAJ ČE V ZANKO TE DOBE?
NIČ ZATO, SAJ LAHKO BOM PREGRIZNIL HITRO JO.

LOVEC PRIDE, OJ SKRBNO, ZAJČEK, SKRIJ SE ZA DREVO!
ČUJEŠ POK, ŠE EN SKOK, ZAJČEK MRTEV JE UBOG.

23. POLŽEK – Mira Voglar

LEZE, LEZE POLŽEK POČASI.
LEZE, LEZE PO LISTJU IN TRAVI.
BUC, BUC, BUC! GLEJ ROGE!
BUC, BUC, BUC! SKRIL JIH JE!
LEZE, LEZE POLŽEK POČASI.
LEZE, LEZE PO LISTJU IN TRAVI.

24. MAMI, OJ, MAMI

KO SEM ŠE MAJHEN BIL, SEM BIL VESEL,
SEM SVOJO MAMICO PRAV RAD IMEL.
ME JE ZIBALA IN SREČNA SVA BILA,
SO OČKA D’JALI: GOLOBČKA DVA.

MAMI, OJ, MAMI, TI NAŠA ZLATA MAMI,
TEBE VEČ NI MED NAMI, ZA VEDNO SI ŠLA OD NAS.

KAKO PA ZDAJ ŽIVIM, SE VPRAŠAM JAZ,
KO MOJE MAMICE NI VEČ PRI NAS.
KAMOR SE OZREM, POVSOD VSE PRAZNO JE,
NI VEČ LJUBEČE ROKE MAMINE.

MAMI, OJ, MAMI…

25. NINA, NANA – Miča Lesjak

NINA, NANA,
PUNČKA JE ZASPANA,
OČKE NAJ ZAPRE,
SANJATI ZAČNE.

NINA, NANA,
PRIŠEL JE ZASPANČEK,
SEDEL NA OČI,
PUNČKA SLADKO SPI.

26. KAJ BI LE PTIČICA – Danilo Gorinšek

KAJ BI LE PTIČICA, PTIČKA VESELA,
KOT MOJA MAMICA PTIČKA NI PELA.

KAJ BI LE ZVEZDICE ZLATE BREZ BROJA,
LEPŠE OČI IMA MAMICA MOJA.

KAJ BI LE ZEMSKI KROG, VSAK GA PREMERI,
NIHČE PA MAMICI SRCA NE ZMERI.

27. SVETLO SONCE SE JE SKRILO – ljudska

SVETLO SONCE SE JE SKRILO, VSE NA SVETU POTIHNILO;
VSE ODEVA TIHA NOČ, DA ZASPATI NAM JE MOČ.

SVETLE ZVEZDE ŽE GORIJO, TAM NA NEBU SE BLEŠČIJO,
KAKOR DA BI ANGELCI DOL IZ RAJA GLEDALI.

PTIČICE IN VSA ŽIVINA, GOSPODARJI IN DRUŽINA,
VSE POČITKA ŽELJNO JE; TIHA NOČ ZAZIBLJE SE.

MOJA GLAV’CA JE ZASPANA, MOJA POSTELJ’CA POSTLANA,
LJUBI ANGEL VARUH MOJ, MENE VARUJ TI NOCOJ.

OČE, VI MI KRIŽ STORITE, MATI, VI ME POKROPITE,
DA PRAV SLADKO, SLADKO SPIM, DA SE MIRNO PREBUDIM.

JUTRI HOČEM ZGODAJ VSTATI, NOČEM ZARJE ZALEŽATI.
BOG MI SVOJO DAJ POMOČ; OČE, MATI, LAHKO NOČ!

28. KOSTANJČEK ZASPANČEK – Mira Voglar

KOSTANJČEK ZASPANČEK NA VEJI VISI,
ZAVIT VES V LUPINO PRAV SLADKO ŠE SPI.

TEDAJ PA ZAPIHA VANJ VETER MOČAN:
KOSTANJČEK ZASPANČEK, JESEN JE, NA PLAN!

29. SINJI GALEB – M. Vodopivec

PESEM V VODAH IZGUBLJENO PLIMA PRINAŠA NA PLAN,
TRKA NA SRCA, DA GREMO POSLUŠAT JO NOČ IN DAN.
MORJE SE ZGODAJ PREBUJA, PREDEN RODI SE SVIT,
RIBICE ZLATE PONUJA, PRIDI JIH, SREČNEŽ, LOVIT.

MI VSTAJAMO, JADRAMO, KAKOR GALEBI NA POT,
V DALJI OSTAJAJO PUSTI OTOKI ZMOT.
MOSTOVE POSTAVLJAMO DRUŽNO OD BREGA NA BREG.
K SREČI, KI VSI JO SANJAMO, PLOVE NAŠ SINJI GALEB.

IN VSTAJAMO, JADRAMO…

30. JURČEK JE SONČEK (naslov ?)

SO LEPE ROŽICE IN SONČEK
IN LEPA, LEPA JE POMLAD
IN DEBER, DOBER JE BONBONČEK,
NAJBOLJŠI PA JE JURČEK NAŠ.

NAŠ JURČEK JE SONČEK,
NAŠ JURČEK JE ZLAT,
SLADAK KOT BONBONČEK,
GA VSAK IMA RAD.

LEPO NAM JE SKUPAJ,
ŠE BOMO PRIŠLI,
ZAPOJMO VSI SKUPAJ,
NAJ JURČEK ŽIVI.

V ZELENEM TRAVNIKU SO HLAČE
IN V HLAČAH, HLAČAH JE JUNAK.
MU VROČE, VROČE SRČEK SKAČE,
DA LIČKA RDEČA SO KOT MAK.

MARJETICA BELA GA DOBRO POZNA,
SE MUCKA VSAKA Z NJIM RADA IGRA.
VSAK JURČEK MU PRAVI, ZA NJIM VSE HITI,
PO SONČNI DOBRAVI POJDIMO ŠE MI.

31. VEVERICA – Janez Bitenc

VEVERICA, VEVERICA, SKOČI SEM, SKOČI TJA,
KO PA NA VRH SMREKE SPLEZA Z REPKOM POMAHLJA.

VEVERICA, VEVERICA, KAJ MI DAŠ, KAJ MI DAŠ,
ČE TI LEŠNIKE PRINESEM, KI JIH RADA IMAŠ?

KAJ ZA LEŠNIKE BI DALA, FANTEK MOJ, FANTEK MOJ,
SAJ SEM SAMA JIH NABRALA ZVRHAN KOŠ NOCOJ.

32. CIRKUŠKA PREDSTAVA – italijanska ljudska

HIP HURA, CIRKUŠKA PREDSTAVA,
TRA LA LA, ZDAJ BO PA ZABAVA.

TAM BO LEV S PETIMI NOGAMI,
PES IN KONJ, MORDA PA TUDI SLON.

LEPA REČ, POGLEJTE STRICA KLOVNA,
NOS RDEČ, ČEVLJA PA KOT ČOLNA.

TA TE ŽE V DOBRO VOLJO SPRAVI,
EN, DVA, TRI IN VSE SE ŽE SMEJI.

ŽE STOJI ŠOTOR TAM KOŠATI,
ŽE SE VSI DRENJAMO PRED VRATI.

SAJ POZNAŠ FANTE CIRKUSANTE,
KAJ LAHKO JIH JUTRI VEČ NE BO.

33. ČIN, ČIN, ČIN, DREŽNICA – ljudska

ČIN, ČIN, ČIN DREŽNICA, KJE SO KOZICE,
GORI NA TRAVICI, KJER NI VODICE.
HOJAJA, HOJAJA, HOJAJAJA. (2X)

SONČECE SIJE, DEŽEK NAM GRE,
NAŠ MLINAR PA MELJE BREZ VSAKE VODE.
HOJAJA, HOJAJA, HOJAJAJA. (2X)

DEKLE JE ŠIVALA VSE BREZ ŠIVANKE,
FANTIČ BREZ NOGE JE SKAKAL ČEZ PLANKE.
HOJAJA, HOJAJA, HOJAJAJA. (2X)

34. KAJ PA TI PISKAŠ? – ljudska

KAJ PA TI PISKAŠ, KAJ PA TI VRISKAŠ,
MLADI PASTIRČEK, SVOJIM OVCAM?

»KAJ BI NE VRISKAL, KAJ BI NE PISKAL,
ZATO PIŠČALKO SVOJO IMAM!

MENI OVČICE SO TOVAR’ŠICE,
VEČJE JAZ SREČE TU NE POZNAM.

ČREDA SE PASE, RADOSTNE GLASE
PTICE V GRMOVJU MI ŽVRGOLE!«

35. KATARINA BARBARA –ljudska

KATARINA BARBARA, KAKO SI DOMEK VAR’VALA?
TRALALALA TRALALA, TRALALALALOM.

PUTKA MI JE UKRADENA, POD BELIM GRADOM SNEDENA.
TRALALALA TRALALA, TRALALALALOM.

HUDI JASTREB PRILETEL, JE UBOGO PUTKO S SABO VZEL.
TRALALALA TRALALA, TRALALALALOM.

36. KJE JE COPATEK? – Milena Batič

NI COPATKA, NI COPATKA, KAM SE JE IZGUBIL?
NI COPATKA, NI COPATKA, KDO MI GA JE SKRIL?

JE COPATEK, JE COPATEK, ZA PEČJO LEŽI,
V NJEM PA SLADKO, V NJEM PA SLADKO METKIN MUCEK SPI.

37. POMLADNA – Janez Bitenc

NA POLJU ROŽICE CVETO, NA DREVJU PA PTIČKI POJO,
Z NEBA NAM SVETI SONČEK ZLAT, ŽE PRIŠLA JE K NAM POMLAD.

IZ GOZDA SEM PA ZNANI GLAS NAZNANJA, DA PRIŠLA JE V VAS
SPET DROBNA, MILA KUKAVCA, SRCA MOJ’GA LJUBICA.

38. POMLADNO SONČECE – F. Mendelssohn, J. Humer

TI POMLADNO SONČECE, TI SI NAREDILO,
DA JE V MENI SRČECE GLASNO POSKOČILO.

PRAV ZA VSAKO PTIČICO BI OKROG SE KLATIL,
S ČISTO VSAKO ROŽICO BI SE RAD POBRATIL.

SIJAJ, SIJAJ , SONČECE, SIPLJI ŽARKE ZLATE,
ROŽICAM NA GLAVICE, MENI NA PODPLATE.

39. PRVIČ V ŠOLO – Janez Bitenc

TRIJE KORENJAKI, TRIJE VESELI VANDROVČKI,
SO TORBICE VZELI IN PRVIČ V ŠLO ŠLI.

SO V ZVEZKE PISALI VELIKE ČRKE A, E, I,
NA PRSTE KAZALI, DA ENA IN DVA JE TRI.

VSI TRIJE JUNAKI PA SO SANJALI VSE NOČI,
DA Z ZLATO RAKETO NA LUNO BODO ŠLI.

40. SINIČKA SE JE USEDLA – ljudska

SINIČKA SE JE USEDLA GOR NA DROBNO VEJICO
IN JE ZAPELA VSA VESELA: CICICICIDO.

OJ, KAJ ŽE POJEŠ, PTIČKA MOJA, PESEM TO LEPO,
KO PA ŠE ZUNAJ ZIMA KIMA: CICICICIDO.

SINIČKA SE JE ZASMEJALA, REKLA JE TAKO:
POMLAD S SEBOJ SEM PRIPELJALA, CICICICIDO.

41. ZIMA, ZIMA BELA – Oton Župančič

ZIMA, ZIMA BELA,
VRH GORE SEDELA,
VRH GRE SEDELA,
PA TAKO JE PELA,
DA BO MIRKA VZELA,
DA BO MIRKA VZELA,
KER ON NIČ NE DELA,
KER ON NIČ SE NE UČI,
ČAKAJ, ČAKAJ MIRKO TI.

42. CICIBAN IN POTOČEK – Janez Bitenc

POTOČEK, POSTOJ IN POGLEJ,
KJE DOMEK JE TVOJ, MI POVEJ.

MOJ DOMEK JE TAM, POD GORO,
KJER PTIČKI VESELO POJO.

ZAKAJ PA NEMIRNO HITIŠ,
OD DOMA IN PTIČKOV BEŽIŠ?

SAJ VRNEM SE SPET POD GORO,
KO DEŽEK NAMOČI ZEMLJO.

43. NA POTEPU – Janez Bitenc

NAŠ KUŽA ŠVRK IN MUC BRKAČ
K POTOKU STA KRENILA
IN HOV, HOV, HOV IN MJAV MJAV MJAV,
STA RAČKE PREPODILA.

POTEM STA NAGLO ŠLA NAPREJ,
ZA POLJE STA ZAVILA
IN HOV, HOV, HOV IN MJAV MJAV MJAV,
STA ZAJČKA PREPLAŠILA.

KO V GOZD JUNAKA PELJE POT,
SE V VOLKA ZALETITA,
NIČ VEČ HOV, HOV, NIČ VEČ MJAV, MJAV,
KOT BLISK DOMOV ZBEŽITA.

ZARES, NAJLEPŠE JE DOMA,
SPOZNATA POTEPUHA,
POTEM KO MLEKO MUC DOBI,
NAŠ ŠVRK PA KOŠČEK KRUHA.

44. NESREČA – Vida Jerajeva

HITRO PO REŠILNI VOZ, MARKO PADEL JE NA NOS,
HITRO MOST IN TRI BRVI, TEČE, TEČE RDEČA KRI.

MARKO JE DRUGAČEN PTIČ, MARKO NI ZAJOKAL NIČ,
SAM SE Z NOSOM VRED POBRAL, ZJEZIL SE IN SE SMEJAL.

45. RDEČE ČEŠNJE – ljudska

RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, ČRNE PA ŠE RAJŠI,
V ŠOLO TUDI RADA GREM, VSAKO LETO RAJŠI.

TU NAM PROSTOR DAJTE ZA NAŠE MLADE DAME,
DA BO S’JALO SONČECE NA NAŠE MLADO SRČECE.

TI SI LEPA, TI SI LEPA, TI SI PA NAJLEPŠA.
TI SI LEPA, TI SI LEPA, TI SI PA NAJLEPŠA.

46. ROJSTNI DAN – Mira Voglar

DANES SMO VSI HI, HI, HI,
HI, HI, HI, HI, HI, HI,
DANES NAŠA MOJCA
ROJSTNI DAN SLAVI.

IN ZATO ZDAJ EN, DVA, TRI,
EN, DVA, TRI, EN, DVA, TRI,
NAJ SE NAŠA MOJCA
V KROGU ZAVRI.

LA, LA, LA, LA, LAJLALI,
LAJLALI, LAJLALI,
LA, LA, LA, LA, LAJLALI,
LAJLALILILI.

47. MALI ZVONČEK – Mira Voglar

MALI ZVONČEK SE JE ZBUDIL,
OČKE TRUDNE SI POMEL.
DA BI BRATCE VSE PREBUDIL,
KAR ZVONITI JE ZAČEL.

BIM BIM, BIM BIM,
ZASPANCE BUDIM,
PRIŠLA JE POMLAD
IN SONČEK NAŠ ZLAT.
BIM BAM, BIM BAM,
VSE ROŽCE NA PLAN,
BIM BAM, BIM BAM.

48. VIJOLICA – Mira Voglar

IZ ZEMLJE JE POKUKALA DROBNA VIJOLICA.
VIJOLICA, VIJOLICA, KAKO LEPO CVETIŠ.

DA SONCE BI POZDRAVILA, SE JE NADIŠAVILA.
VIJOLICA, VIJOLICA, KAKO LEPO DIŠIŠ.

49. ŽOGICA – Mira Voglar

HOPLA, HOPLA, SEM IN TJA
SKAČE MOJA ŽOGICA.
ŽOGICA MAROGICA,
GLEJ, DA MI NE BOŠ UŠLA.

50. HI, KONJIČEK – Janez Bitenc

HI, KONJIČEK, HI, KONJIČEK, HI, HI, HI!
V DIR POŽENI IN ME PELJI V SVET PO BELI CESTICI.

HOP, KONJIČEK, HOP KONJIČEK, HOP, HOP, HOP!
SKOZ’ VASI IN MESTA BELA SKOČI, SKOČI KAR V GALOP!

HEJ, KONJIČEK, HEJ, KONJIČEK, HEJ, HEJ, HEJ!
DOSTI BO ZA DANES VOŽNJE, VIDEL SEM SVETA PRECEJ.

HI, KONJIČEK, HI, KONJIČEK, HI, HI, HI!
V DIR POŽENI IN ME PELJI HITRO K ZLATI MAMICI.

51. URA (TIKA – TAKA) – Janez Bitenc

TIKA, TAKA, TIKA, TAKA, BIM, BAM, BOM, BIM BAM BOM!
KJE SE JURČEK ZDAJ MUDI, DOBRO URO ŽE SKRBI.

TIKA, TAKA, TIKA, TAKA, BIM, BAM, BOM, BIM BAM BOM!
ZDAJCI VRATA SE ODPRO, GLEJ JO, JURČKOVO GLAVO.

TIKA, TAKA, TIKA, TAKA, NIČ VEČ BIM, NIČ VEČ BOM!
JEZNA URA REČE »BUH«, ČAKAJ JURČEK POTEPUH!

52. Z AVTOBUSOM K TETI – Janez Bitenc

TU, TU, TU PO CESTI, TRIKRAT NAOKROG,
AVTOBUS NAS PELJE K TETI V ZALI LOG.

TETA V ZALEM LOGU SEDEM PUTK IMA,
OSEM BELIH ZAJČKOV IN KOZLIČKA DVA.

53. BOSI IN OBUTI VRABCI – Mira Voglar

ŽE OD NEKDAJ TOD OKROG
SO VSI VRABCI BOSIH NOG.
IN VERJETNO PRAV ZATO
STOPAJO TAKO LAHNO:
TIP-TI-RIP, TIP-TI-RIP, TIP-TI-RIP-TIP-TIP.

PA DOMISLI SE ŽUPAN,
SLAVNI VRABEC ČIČIPAN,
DA ODSLEJ NAJ BO DRUGAČE,
NAJ VSAK VRABEC V ŠKORNJIH SKAČE.
TUP-TU-RUP, TUP-TU-RUP, TUP-TU-RUP-TUP-TUP.

KER SO ŠKORNJI JIH ŽULILI,
SO ZA GRMOM JIH PUSTILI.
ZDAJ SO VRABCI SPET VSI BOSI,
TIHO STOPAJO PO ROSI:
TIP-TI-RIP, TIP-TI-RIP, TIP-TI-RIP-TIP-TIP.

54. RAČUNSTVO – francoska ljudska, J. Humer

OH, KAKO JE TO HUDO, ČE RAČUN NE GRE V GLAVO.
ATA HOČE, DA MODRUJEM,
JAZ PA TIHO OBUPUJEM.
ZAME VEČ KOT PAMET VSA, LE BONBONOV PEST VELJA.

OH, KAKO JE TO HUDO, ČE RAČUN NE GRE V GLAVO.
TIHA MISEL ME PREGANJA,
DA NE GRE BREZ TEGA ZNANJA.
KDOR RAČUNATI NE ZNA, VSAK CAPIN GA PRETENTA.

55. ZEBRA – Janez Bitenc

PRIŠLI MOŽJE SO Z BARVAMI,
PRIŠLI MOŽJE SO S ČOPIČI
IN ENA, DVE IN ENA, DVE
ZAČELI ZEBRO BARVATI.

JA, KAKŠNA ZEBRA PA JE TO?
KJE TRUP IMA IN KJE GLAVO?
KJE REP IMA, KJE REP IMA,
KJE ŠTIRI URNE NOGE SO?

KONJIČ IZ AFRIKE NI TO.
TO SAME BELE PROGE SO.
IN LE PO NJIH IN LE PO NJIH
ČEZ CESTO VARNO PRIDEMO.

56. MALI MODRIJAN – Mirko Slosar

KOT SONČEK SEM IN ŠTETI ZNAM,
SEM PRAVI MODRIJAN, DRIJAN, DRIJAN.
S PRIJATELJI SE VESELIM
IN V ŠOLO SI ŽELIM, ŽELIM, ŽELIM.

V ŠOLO HODIM, PIŠEM, RIŠEM IN PACKAM,
POJEM, PLEŠEM IN SE VEDNO RAD IGRAM.

KOT SONČEK SEM IN ŠTETI ZNAM…

57. MODRI NACEK – Jože Šmit

PRAVI MALI NACEK,
DA JE SONCE PACEK.

PACEK, PACEK, PACEK,
PRAVI MALI NACEK.

NAJPREJ V DEŽJU SE UMIJE,
POTLEJ LUŽICO IZPIJE.

PRAVI MALI NACEK,
DA JE SONCE PACEK.

58. OSEL IN KUKAVICA – A. Gretry, J. Humer

OSLIČEK GRE V GOZDIČEK,
V GOZDIČEK NA SPREHOD.
PA KUKAVICA PTICA
PRIKUKA MU ČEZ POT.
PONAŠA SE IN VPRAŠA,
ČE PETI ZNA GOSPOD.

A SIVEC NI PLAŠLJIVEC,
STRAŠITI SE NE DA.
POSTAVI SE V GOŠČAVI,
ZARJOVE SVOJ »IA«.
A PTICA Z NJIM NARICA,
»KU KU«, KAR SE LE DA.

KRIČALA, TEKMOVALA,
KDO BOLJ IN DALJ ZDRŽI.
TO ŠALO POSLUŠALO
VELIKO JE LJUDI.
SMEJALI SE, DEJALI:
»LEPO PA RAVNO NI!«

59. PETER IN LUNA – J. B. Lully, J. Bitenc

TRKA, TRKA PETER:
STRIČEK, KJE SI BIL?
RAD BI PESMI PISAL,
PA PERESA NI.

SVEČA NE GORI MI,
V PEČI OGNJA NI.
KAJ POČNEM NAJ, STRIČEK?
REŠI ME SKRBI!

TRKA, TRKA PETER,
LUNA SE SMEJI,
PETRU POMEŽIKNE:
PRAVI PESNIK SI!

PETER MOLEDUJE,
STRIČEK SE JEZI:
POJDI BRŽ, POKORA,
V HIŠO IN ZASPI.

60. POLJUBČEK

POLJUBČEK JE ČIST’ RESNA STVAR,
PRIJETI SE NE DA.
ZA JESTI NI, ZA PITI NI,
PA VENDARLE DIŠI.

OJ, PUOBČ, OJ, FANTIČ,
OJ, PUOBČ TI SI MOJ. (mwoj – obenem še cmoknemo poljubček)

POLJUBČEK JE ČIST’ RESNA STVAR…

OJ, DEKL’Č, OJ, DEKL’Č,,
OJ, DEKL’Č TI SI MOJ. (mwoj – obenem še cmoknemo poljubček)

61. V ŠOLI – po češki J. Stritar

»TI TAM, ŠESTI, V DRUGI KLOPI!
KOLIKO JE ŠESTKRAT PET?«
MAJHEN MOŽ NA PRSTE STOPI!
»ŠESTKRAT PET JE TRIDESET!«

»VRANE DRUŽIJO SE RADE,
PET NA SMREKI JIH ČEPI;
PUŠKA POČI, ENA PADE,
KOLIKO JIH ŠE SEDI?

KAJ SE TEBI ZDI?« »NOBENA!«
»KAJ, TO V GLAVO MI NE GRE!«
»ENA PADE USTRELJENA,
DRUGE ŠTIRI ODLETE!«

»GLEJ GA, GLEJ, GLAVICA BISTRA!
MAJHEN DEČEK, VELIK MOŽ;
S ČASOM BOŠ ŠE ZA MINISTRA,
AKO VEDNO PRIDEN BOŠ!«

62. LUNA – Janez Bitenc

TRI DNI IN TRI NOČI
ŽE LIJE IN NE NEHA,
PA LUNO ZASKRBI, SKRBI,
KJE NAŠLA BI SE STREHA.

DO KOŽE MOKRA VSA
JO MAHNE V TRGOVINO,
PA KUPI SI DEŽNIK, DEŽNIK
IN ZLATO PELERINO.

TAKO OPRAVLJENA
PO NEBU SE POTIKA
IN SKLENE, DA V DEŽJU, V DEŽJU
NE GRE VEČ BREZ DEŽNIKA.

63. PASTIRČEK

TRI OVCE JE PASEL PASTIRČEK,
TRI OVCE ZA SEDMO GORO,
JE VRISKAL, PREPEVAL PASTIRČEK,
PASTIRČEK ZA SEDMO GORO.

JE SLIŠAL PASTIRČKA KRALJIČEK,
JE SLIŠAL ZA SEDMO GORO,
IN DAL MU JE ZLATO PIŠČALKO,
PIŠČALKO ZA SEDMO GORO.

VESELO MI PISKAJ, PASTIRČEK,
VESELO ZA SEDMO GORO,
OD JUTRA DO MRAKA MI OPISKAJ,
MI PISKAJ ZA SEDMO GORO.

64. KUNA KUNIGUNDA – S. Makarovič, M. Lazar

“KADAR SI S PRIJATELJEM,
NI TREBA SE BAHATI,
NITI SE PRETVARJATI,
ŠE NAJMANJ PA LAGATI.

BODI OB PRIJATELJU
IN ČE GA KDAJ POLOMI,
SKOZI PRSTE MU POGLEJ
IN VANJ NIKAR NE DVOMI…”

65. KAJ MI POJE PTIČICA, PTIČICA SINIČKA?
Frane Milčinski – Ježek
KAJ MI POJE PTIČICA, PTIČICA SINIČKA?
DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, TO SI PIŠI ZA UHO,
MILE JERE, KISLE CMERE Z NAMI VŠTRIC NE POJDEJO.

KAJ ODMEVA MI KORAK, KO PO STEZI STOPAM?
DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, BODI DAN NA DAN VESEL, EJ SMEJ SE, VRISKAJ, PESMI PISKAJ, PA LAHKO BOŠ SREČO UJEL.
KAJ MI POTOK ŽUBORI, KO PO KAMNIH SKAČEM?
DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA NA VSEJ ŠIRNI ZEMLJI TEJ, LICA LICA RDEČA, SMEH IN SREČA, TO ZAKLAD JE, HEJ, JUHEJ!!

66. KEKČEVA PESEM – Kajetan Kovič

KDOR VESELE PESMI POJE
GRE PO SVETU LAHKIH NOG,
ČE MU KDO NASTAVI ZANKO,
GA UŽENE V KOZJI ROG.

JAZ PA POJDEM IN ZASEJEM
DOBRO VOLJO PRI LJUDEH.
V ENI ROKI NOSIM SONCE,
V DRUGI ROKI ZLATI SMEH.

BISTRI POTOK, HITRI VETER,
BELE ZVEZDE VRH GORA,
GREDO Z MANO TJA DO KONCA
TEGA ŠIRNEGA SVETA.

JAZ PA POJDEM IN ZASEJEM
DOBRO VOLJO PRI LJUDEH.
V ENI ROKI NOSIM SONCE,
V DRUGI ROKI ZLATI SMEH.

67. DEKLICA MARICA – Vida T. V.

NEKOČ, NEKJE ŽIVELA JE
ENA DEKLICA,
IMELA LEPO JE IME,
BILA JE MARICA.

IMELA TUDI RADA JE
DEČKE IN PA DEKLICE,
IMELA TUDI RADA JE
PTIČKE, KUŽKE IN MUCKE VSE.

NEKOČ, NEKJE ŽIVELA JE…

68. SINKU – Vida T. V.

AG – AG – AG,
NAŠ SINKO SE OGLAŠA.
AG – AG – AG,
TI SI SREČA NAŠA.
AG – AG – AG,
RADI TE IMAMO.
AG – AG – AG,
ZA NIČ TE NE PRODAMO.

69. NAŠA MALA ANČKA – Vida T. V.

NAŠA MALA ANČKA
DANES PA ŽE PANČKA.

CEL DAN ZUNAJ JE HODILA,
SE S PRIJATELJI LOVILA.
KO JE KUŽKA ŠE UJELA,
JE BILA ZELO VESELA.

JA, NAŠA MALA ANČKA
DANES PA ŽE PANČKA.

PSSSST!
PANČKA?

DA, NAŠA MALA ANČKA
DANES PRIDNO PANČKA.

******************************************************************
PA ŠE NEKAJ KNJIGIC, KJER LAHKO NAJDETE ZELO LUŠTNE PESMICE ZA VSE OTROKE:

* BIBA LEZE,BIBA….150 OTROŠKIH IN NAM LJUBIH PESMIC (HARLEKIN)
* KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK (MLAD. KNJIGA)
* NAŠA ČETICA KORAKA- JANEZ BITENC
* BIBA BUBA BAJA – OB PESMICAH IMAŠ RAZLAGO, KAJ POČETI Z OTROKOM
* PESMICE O SREČI- JANEZ BITENC
* HI, HI KONJIČEK- JANEZ BITENC
* MAJHNA SEM BILA – VOGLAR, NOGRAŠEK
*****************************************************************
NEKAJ MISLI ZA KONEC:

Če hočeš užiti srečo,
se potrudi, da koga osrečiš.

Če hočeš biti ljubljen,
se potrudi, da boš ljubeč.

Če hočeš biti uspešen,
pomagaj drugemu do uspeha.

Kdor hoče ljudi razveseliti,
mora imeti v sebi veselje.
Kdor hoče na svet prinašati toploto,
mora v sebi nositi ogenj.
Kdor hoče ljudem pomagati,
mora biti napolnjen z ljubeznijo.
Kdor hoče ustvarjati mir,
mora nositi mir v svojem srcu.

IV. VIDKA ZA OTROKE – 2

ROK POLES: O MALEM MASTODONTU (1- 13)
(MASTODONTIČ MASTI)
1. KDO SEM 1
2. DOBRO JUTRO
3. KAJ RAD
4. STRIC MATIJA
5. KDO SEM 2
6. GROŽNJA
7. NESREČE
8. KOLEBNICA
9. MAMINI NASVETI
10. NAJLJUBŠI SOVRAŽNIK
11. MAMA GLEDA
12. KOSILO
13. SPIŠ?

14. EN HUD PESJAN JE ŽIVEL
15. IZIDOR OVČICE PASEL (LJUDSKA)
16. JAGER PA JAGA (LJUDSKA)
17. MALI LUMP
18. MALI MUC
19. MARKO SKAČE (LJUDSKA)
20. NAŠ KUŽA
21. NAŠ MUCEK
22. PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM (LJUDSKA)
23. PRILETELA MUHA NA ZID
24. ZIMA JE PRIŠLA (LJUDSKA)
25. ŽABJA SVATBA
26. KRESNIČKA
27. PRIŠLA JE MIŠKA IZ MIŠNICE.
28. USPAVANKA
29. ZOBNE MIŠKE (IZ RISANKE)
30. POSEBEN DAR (PENTLJE – ZVEZDANA MAJHEN)
31. POLH V JESENI
32. JESENSKA
33. FSE KAR LAZI (LEZE) – LJUDSKA
34. VEVERICA – PEKARICA (DANE ZAJC),
35. TOLIKO, DA VESTE (MIHA AVANZO)
36. POMLADNE DEKLICE (MIHA AVANZO)
37. ANKA (MIHA AVANZO)
38. DOBRO JUTRO IN LAHKO NOČ (MIČIO MADO)
39. VLAK (SLAVKO JUG)
40. UGANKA (OTON ŽUPANČIČ)
41. MLEKO (ANDREJ ROZMAN ROZA)
42. LENKA (OTON ŽUPANČIČ)

TIHOMILA DOBRAVC: OTROŠKE PESMI (43 – 73)
43. SLIKE
44. BUDNICA
45. APRIL
46. MAŠKARADA
47. PISMO Z MORJA
48. JEŽEK PA TAK!
49. KLOPOTEC
50. ČRIČEK
51. ZIMSKA
52. HRČEK IN ZIMA
53. MLINAR
54. PAŠNJA
56. ŠOLARČEK POLŽ
57. LASTOVICA
58. ZAJČEK PIK
59. UGANITE!
60. KOKLJA IN RAČKA
61. ZEBRA
62. ZELENI SLON
63. PIL – PIL!
64. KDO PA JE TA BIBICA?
65. DIRKA
66. NESREČA
68. VRTILJAK
69. BRIVEC
70. ČOLNIČ
71. JUNAKA
72. DEŽNIKI
73. BREZ KONCA

MARKO SIMČIČ: DROBIŽKI (74 – 91)
74. PIŽAMA
75. VRTILJAK S KONJIČKI
76. TRICIKEL
77. TRAMPOLIN
78. BALONI, BALONI, BALONI
78. SKUŠTRANI ZMAJ NAGAJIVEC
80. PALČEK ŠUFT
81. CIRKUS PRIHAJA
82. IGRAČKE IŠČEJO NOVEGA LASTNIKA
83. HROŠČI, VEŠČE, PAJKI IN DRUGE PRIJAZNE PODOBE
84. PETELINČEK
85. RUMENI ŠKORENJČKI
86. FANTIČEK IN RAČUNALNIK
87. BUMERANG
88. MORSKI KONJIČEK
89. SVETILNIKI
90. LADJE, ČOLNI, BARČICE
91. KUKAVICA

92. HUGO (ČUKI)
93. ZAKAJ RIBE MOLČIJO (ZLATKA LEVSTEK).
94. ČEVELJ (ZLATKA LEVSTEK)
95. PRED OGLEDALOM (ZLATKA LEVSTEK)
96. KORAKI (ZLATKA LEVSTEK)

IV. VIDKA ZA OTROKE – 2

O MALEM MASTODONTU – ROK POLES (1- 13)
(MASTODONTIČ MASTI)
TIHI PRASTIHI O PRADOGODKIH V PRAŠALEŠKI PRADOLINI

1. KDO SEM 1

JAZ SEM MASTODONTIČ MASTI,
PRIDNO JEM, KER HOČEM ZRASTI
URNO, KOLIKOR SE DA,
KAKOR GORA DO NEBA,
DA UTIHNE BRATEC TINE,
KI MI RAD PREDRZNO ZINE,
DA SEM MANJŠI OD KRTINE.

2. DOBRO JUTRO

KO POSANJAM ZADNJE SANJE,
VEM, DA NI VEČ ČAS ZA SPANJE.
OKLA SI SKRTAČIM S TRAVO,
Z ROSO SI UMIJEM GLAVO,
S TRSOM SČISTIM SI UŠESA,
SE POKAKAM ZA DREVESA,
IN – ČE MI JE SREČA MILA –
SPET ZADREMAM DO KOSILA.

3. KAJ RAD

RAD GREM V GOZD POSLUŠAT PTICE,
DUHAT ZAJČJE DETELJICE,
RAD PREPEVAM NA DOBRAVI
IN PRI TEM STOJIM NA GLAVI,
IN – ČE JE POSEBNO VROČE –
NA OBREŽJE SE MI HOČE
CILJAT SONCE IN OBLAKE
Z BISTRO VODO IZ PRAPAKE.

4. STRIC MATIJA

STRIC MATIJA JE GASILEC,
KER IMA NAJDALJŠI RILEC.
Z NJIM RAD DRAŽI TETO ZLATO,
Z NJIM ZALIVA JI SOLATO
IN OB SREDAH ZA OGRADO
NANJ ODPISKA SERENADO.

5. KDO SEM 2

MULEC SEM, KER MULIM TRAVO,
PAGLAVEC, KER PAGLAM Z GLAVO,
CEPEC, KER RAZCEPIM STROK
GRAHA ZA HRANLJIV OBROK,
BUTELJ, KER KDAJ ZA ZABAVO
BRATA MALO BUTNEM Z GLAVO,
ŠTOR – KER VČASIH STOPIM NANJ,
ŠE OMOTIČEN OD SANJ.

6. GROŽNJA

ČE IZPLJUNEM ZELENJAVO,
ČE NEUMNO SUČEM Z GLAVO,
ČE PO UHLJU LIŽEM BRATA,
ČE KDAJ ZALOPUTNEM VRATA,
MAMA JEZNO ZAGROZI MI,
DA BOM MORAL K BOTRI MIMI,
KI IMA NOGE NA O
IN ZNA ŠKILITI GRDO.

7. NESREČE

PIČILA ME JE ČEBELA,
PA ČEPRAV ME NE BI SMELA,
KER SEM REKEL: “OPROSTITE”,
KO SEM JO ZLASAL ZA KITE.

ENKRAT SEM SE BUTAL S SKALO –
MENI SE NI NIČ POZNALO,
SKALA PA IMA – POGLEJ! –
DVE RAZPOKI! (KAKOR PREJ.)

8. KOLEBNICA

ČE SMO NA DVORIŠČU SAMI,
SKAČEMO S KOLEBNICAMI.
ATA PRAVI, DA NE SMEMO,
PA VSEENO: “BANDA, GREMO!”
BUM! SE SLIŠI POD NOGAMI!
BUM! NAJ SE POZOJ PREDRAMI!
BUM! V OBLAK PRAHU SMO SKRITI!
BUM! JIH VSAK DOBI PO RITI.

9. MAMINI NASVETI

NE NA JASO ONKRAJ NJIVE,
KER TAM RASTEJO KOPRIVE!
DA NE BOŠ V PRAPAKO PADEL!
DA NE BOŠ SPET ČEŠENJ KRADEL
NA DREVESU NA STRMINI
– BOLJŠE SO PRI TETI TINI –
IN NE SKAČI, LJUBČEK MOJ,
DA SE NE ZBUDI POZOJ!

10. NAJLJUBŠI SOVRAŽNIK

Z NJO IMAM STRAŠANSKE BITKE,
DA BI JI IZPULIL KITKE,
NJO NAJRAJE TUNKAM V BLATO,
NJEJ SEM HROŠČA DAL V SOLATO,
ČE SE KOPA, JI OBLEKO
SKRIJEM NA NAJVIŠJO SMREKO,
ČE PA ZRASE, BOM VSEENO
NAJBRŽ NJO IMEL ZA ŽENO.

11. MAMA GLEDA

MAVRIČASTI KAMNI V ŽEPU,
NOVA KRASTICA NA REPU,
SOLZNA STRUGICA ČEZ LICE,
STRGANE SO NOGAVICE…
HEJ, JUNAK, SKRIT ZA ŠPINAČO,
URNO MI PODAJ KRTAČO –
TI, HODEČA KEPA BLATA!
VEDNO PRAVIM – ČISTI ATA!

12. KOSILO

ZA PREDJED JE MRZLA JUHA,
KI SE S TRAVO V LEDU SKUHA,
DOBRA NI, A JEM, SEVEDA,
KER ME MAMI STROGO GLEDA.
ZA POJED JE PA POTICA!
CEL KOS V GOBČEK! – DA SEM V LICA
KAKOR HRČEK, IN – SEVEDA,
MAMI ZOPET ČUDNO GLEDA.

13. SPIŠ?

KO SE TOPLO SONCE SKRIJE,
MAMA ME V SVOJ ŠAL OVIJE,
PRAPROT SPLETE V TOPLO GNEZDO
IN PRIŽGE NA NEBU ZVEZDO,
Z MEHKO MASTODONTJO PREJO
ME POKRIJE KOT Z ODEJO,
ČAKA ME ŠE LJUBKOVANJE
IN POLJUB ZA SLADKE SANJE.

MASTODONT – MASTODONTI SO BILI RASTLINOJEDE ŽIVALI, PODOBNE DANAŠNJIM SLONOM. PRED 1 800 000 LETI SO ŽIVELI TUDI V ŠALEŠKI DOLINI, KI JE BILA TEDAJ MOČVIRNATA IN MOČNO PORAŠČENA. IMELI SO DOLGE OKLE IN BILI TAKO VELIKI, DA SO JIH ZNANSTVENIKI POIMENOVALI “ZOBATA GORA”. OSTANKE MASTODONTOV SO V ŠALEŠKI DOLINI NAŠLI V ŠKALAH L. 1884 IN 1964. HRANIJO JIH V MUZEJU NA VELENJSKEM GRADU. TAM IN OB TURISTIČNEM JEZERU STOJIJO TUDI KIPI MASTODONTOV. GREMO JIH POGLEDAT! OSTANKI, NAJDENI V ŠALEŠKI DOLINI, SO PRIPADALI DVEMA VRSTAMA MASTODONTOV.

14. EN HUD PESJAN JE ŽIVEL

EN HUD PESJAN JE ŽIVEL,
SE FUTRAL JE Z LJUDMI,
Z NJIH ŽUP’CO SI JE KUHAL,
OBRAL JIH DO KOSTI.
ENKRAT PA EN’GA NAJDE,
GA HOČE V LONEC DAT’,
PREVEČ JE ČUDNO DIŠAL,
PREVEČ JE BIL KOSMAT.
KDO BIL JE TA KOSMATEŽ,
LAHKO UGANE VSAK.
DIHUR JE BIL, KAJNEDA!
NAROBE, BIL JE VRAG!

PESJAN ČEZ KOTEL PADU,
PA S KROPOM SE POLIL,
GA VRAG JE BRŽ OBGLODAL,
PA ŽUPCO VSO POPIL.

UČI NAS TALE ŠTOR’JA,
DA KJER STA VRAGA DVA,
DA TISTI ZMEROM ZMAGA,
K’ ‘MA VEČ PESJANSKEGA.

15. IZIDOR OVČICE PASEL (LJUDSKA)

IZIDOR OVČICE PASEL, LEPO ŽVIŽGAL, LEPO PEL:
CINGEL, CING, CINGEL, CINGEL, CONG,
CINGEL, CING, CINGEL, CINGEL, CONG,
CINGEL, CING, CINGEL, CINGEL, CONG,
CINGEL, CING, CONG.

KO OVČICE JE NAPASEL,
STOPIL JE V VOJAŠKI STAN.
CINGEL, CING…

LEPO JE CESARJA SLUŽIL, LEPŠE PA GOSPOD’ BOGA.
CINGEL, CING…

16. JAGER PA JAGA (LJUDSKA)

JAGER PA JAGA, KAJ MI POMAGA,
TIČKA NASPROT’ LETI, USTRELIL JO BOM.

TIČKA ZAVPILA, KAJ SEM TI ST’RILA,
SAJ SEM PREPEVALA CELE NOČI.

TIČKA ZLETELA, V JAVOR SE VSELA,
LEPA JE SENČICA JAVORJEVA.

TIČKA ZLETELA, NA OKNO SE VSELA,
VSTANI, NE BOD’ ZASPAN, SAJ JE ŽE DAN.

PTIČKA SKAKLJALA, MLADE SPELJALA,
MLADE SPELJALA, PET’ JIH UČI.

17. MALI LUMP

JAZ SEM LUMP, MALI LUMP
VEDNO RAD UŠPIČIM KAJ,
POZVONIM IN ZBEŽIM
ALI SOL TI DAM V ČAJ.
ČEVLJE RAD SKRIJEM TI,
KO SE NAJBOLJ TI MUDI –
TVOJI JEZI OD SRCA SE SMEJIM.
NAGAJAM RAD VSEM LJUDEM,
NAGAJAM RAD, ČEPRAV NE SMEM,
POREDEN SEM, UBOGAM NE.
NAGAJAM RAD, NAGAJAM VSEM,
NAGAJAM TI, KER SEM ŠE MLAD,
UBOGAM NE, A VEM, DA TO NI PRAV,
DA TO NI PRAV.

JAZ SEM LUMP, MALI LUMP,
RES POREDEN SEM ZA DVA;
SVOJE SOBE NE POSPRAVIM,
KADAR MAME NI DOMA.
VEDNO RAD USTRAŠIM TE
ALI PA TE POŽGEČKAM –
TVOJI JEZI OD SRCA SE SMEJIM.

NAGAJAM RAD VSEM LJUDEM,
NAGAJAM RAD, ČEPRAV NE SMEM,
POREDEN SEM, UBOGAM NE.
NAGAJAM RAD, NAGAJAM VSEM,
NAGAJAM TI, KER SEM ŠE MLAD,
UBOGAM NE, A VEM, DA TO NI PRAV,
DA TO NI PRAV, A VEM, DA TO NI PRAV.

18. MALI MUC

MOJ MALI MUCEK, LISASTO RJAV,
TRI DNI ŽE IŠČE, MUCO SVOJIH SANJ.
TAM ZA VOGALOM, STRAŠNI JE MAČKON,
KI ČUVA BELKO, LJUBKO MAČICO.
MOJ MALI MUC ZALJUBLJEN JE,
ZA BELKO BIJE MU SRCE,
NE VE KAKO BI PROSIL JO ZA ŠAPICO.
MOJ MALI MUCEK, LISASTO RJAV,
ZDAJ ŽALOSTNO SEDI IN GLEDA V DALJ.

MOJ MALI MUCEK, ČISTO JE SANJAV,
OBLAKE ŠTEJE, DRUŽBA NI MU PRAV.
VES DAN POSEDA, PREDE IN MIŽI
IN ŠE BONBONOV SE DOTAKNIL NI.

MOJ MALI MUC ZALJUBLJEN JE,
ZA BELKO BIJE MU SRCE,
NE VE KAKO BI PROSIL JO ZA ŠAPICO.
MOJ MALI MUCEK, LISASTO RJAV,
ZDAJ ŽALOSTNO SEDI IN GLEDA V DALJ.

19. MARKO SKAČE (LJUDSKA)

MARKO SKAČE, MARKO SKAČE, PO ZELENI TRATI.
AJ, AJ, AJ, AJ, AJ, PO ZELENI TRATI.

PIJTE, JEJTE, PIJTE, JEJTE, MOJ’GA BRATA KONJI.
AJ, AJ, AJ, AJ, AJ, MOJ’GA BRATA KONJI.

PA SMO IŠLI, PA SMO IŠLI DALEČ PO DEVOJKO.
AJ, AJ, AJ, AJ, AJ, DALEČ PO DEVOJKO.

20. NAŠ KUŽA

NAŠ KUŽA JE HODIL K SOSEDI V VAS,
GA PSIČKA VABILA JE VSAK DAN NAGLAS,
OB MRAKU, KO PUTKE POSPRAVIL JE SPAT,
JE TAČKE SI OČISTIL IN ŠEL VASOVAT.
A ZJUTRAJ KO DELAL SE BELI JE DAN,
SE VRAČAL NAŠ KUŽA DOMOV JE ZASPAN,
NAŠ KUŽA JE PRIDEN IN RADA GA IMAM,
ČEPRAV POLEŽAVA V SENCI VES DAN.

NEČESA PA SE PRAV POTIHEM BOJIM,
LE KAJ BO NAŠ KUŽA IN KAJ BO ŠE Z NJIM,
ČE ENKRAT SLUČAJNO BO OČKA POSTAL,
TAKRAT BO ODŠEL, A MENI BO ŽAL.

NEČESA…
NAŠ KUŽA…
A ZJUTRAJ…
NEČESA…
NEČESA…

21. NAŠ MUCEK

NAŠ MUCEK JE LJUB’CO IMEL,
PONOČI K NJEJ V VAS JE ODŠEL,
PRIŠEL JE DOMOV VES ZASPAN,
KO MEŽNAR ODZVONIL JE DAN.

ZBOLELA JE LJUB’CA HUDO,
KAJ ČE VEČ ZDRAVA NE BO?
NAŠ MUCEK JE JOKAT ZAČEL,
NOBENE VEČ MIŠKE NI UJEL.

KO PA MU VZAME JO SMRT,
OKOLI SE PLAZI POTRT,
ŽIVLJENJE SOVRAŽIT ZAČNE,
V SOBOTO OBESIL SE JE.

V NEDELJO NA VRVI VISI,
TAM MIMO GRE MNOGO LJUDI,
PRI SEBI PA MISLI SI VSAK,
TA MUCEK JE VELIK BEDAK.

TO ZGODBO V EKSEMPLAR POVEM
BREZSKRBNIM VAM, MLADIM LJUDEM:
ČE VAM ŽIVLJENJA JE MAR,
ZALJUBIT’ SE NIKDAR NIKAR.

22. PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM (LJUDSKA)

PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM, ŽE AJDA ZORI…
EN DEKLIČ JO ŽANJE, JO GLAV’CA BOLI…
TRI DNI JO ŽE ŽANJE, TRI SNOPKE IMA…
PA NA ROKE POGLEDA, VSE ŽULJAVE ‘MA.

23. PRILETELA MUHA NA ZID

PRILETELA MUHA NA ZID, MUHA NA ZID,
MUHA NA ZID,
PRILETELA MUHA NA ZID, MUHA NA ZID.

PRALATALA MAHA NA ZAD…
PRELETELE MEHE NE ZED…
PRILITILI MIHI NI ZID…
PROLOTOLO MOHO NO ZOD…
PRULUTULU MUHU NU ZUD…
PRLRTRLR MRHR NR ZRD…
PRILETELA MUHA NA ZID…

24. ZIMA JE PRIŠLA (LJUDSKA)

ZIMA JE PRIŠLA, SNEG LETI Z NEBA,
JE PUŠČAVA ZEMLJA VSA.

MRAZ PRIHAJA Z NJO, HUD MOŽAK JE TO,
NAM PA NIČ HUDO NE BO.

MRAZEK, PRAVA REČ, MI GREMO ZA PEČ,
PA NE MOREŠ NAM NIČ VEČ.

25. ŽABJA SVATBA

ŽABE SVATBO SO IMELE,
ZBRANE OD SOSEDNJIH MLAK,
JEDLE, PILE SO IN PELE:
REGA, REGA, REG, KVAK, KVAK, KVAK, KVAK.

SKOKICA NEVESTA MLADA,
ŽENIN BIL JE DOLGOKRAK,
RAJALA OBA STA RADA: REGA, REGA, REG…

»ŽIVI ŽENIN NAŠ Z NEVESTO!«
GLAS POVZDIGNE KRAKUŠ SVAT,
ZAGRMI JIH KAKIH DVESTO: REGA, REGA, REG…

PO VEČERJI ZAVRTE SE,
KO JE BIL ŽE POZEN MRAK,
RAJAJO, DA VSE SE TRESE: REGA, REGA, REG…

RAKI PA SO POSLUŠALI,
KAJ ROPOT POMENI TAK?
TISTO NOČ VSO NISO SPALI: REGA, REGA, REG….

26. KRESNIČKA

GLEJ, ZVEZDICA V GRMOVJU ŽDI.
PRAV DROBCENO SE SVETI.
TA ZVEZDICA NAVADNA NI,
VESELO ZNA LETETI,
VESELO ZNA LETETI.

DAJ, ZVEZDICA POSODI MI
TO SVOJO LUČKO MALO!
DOMOV SE MI HUDO MUDI
IN STRAH ME JE POSTALO
IN STRAH ME JE POSTALO.

27. PRIŠLA JE MIŠKA IZ MIŠNICE

PRIŠLA JE MIŠKA IZ MIŠNICE,
VZELA JE PŠENIČKO IZ PŠENIČNICE:
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠLA JE MAČKA IZ MAČNICE,
VZELA JE MIŠKO IZ MIŠNICE:
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠLA JE LISICA IZ LISIČNICE,
VZELA JE MAČKO IZ MAČNICE:
LISICA MAČKO,
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠEL JE VOLK IZ VOLČNICE,
VZEL JE LISICO IZ LISIČNICE:
VOLK LISICO,
LISICA MAČKO,
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠEL JE MEDVED IZ MEDVEDNICE,
VZEL JE VOLKA IZ VOLČNICE:
MEDVED VOLKA,
VOLK LISICO,
LISICA MAČKO,
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠEL JE LOVEC IZ LOVČNICE,
VZEL JE MEDVEDA IZ MEDVEDNICE:
LOVEC MEDVEDA,
MEDVED VOLKA,
VOLK LISICO,
LISICA MAČKO,
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.

PRIŠLA JE SMRT IZ MRTVAŠNICE,
VZELA JE LOVCA IZ LOVČNICE:
SMRT JE LOVCA,
LOVEC MEDVEDA,
MEDVED VOLKA,
VOLK LISICO,
LISICA MAČKO,
MAČKA MIŠKO,
MIŠ PŠENIČKO –
POD GORO, POD TO GORO ZELENO.
28. USPAVANKA

SPANČEK, ZASPANČEK,
ČRN MOŽIC.
HODI PONOČI,
NIMA NOŽIC.

TIHO SE DURI,
OKNA ODPRO,
ULEŽE SE V ZIBKO,
ZATISNE OKO.

LUNICA ZIBLJE
AJA, AJ, AJ,
SPANČEK SE SMEJE
AJ, AJ, AJ, AJ!

29. ZOBNE MIŠKE (IZ RISANKE)

KO ZASPIŠ PRAV POTIHO,
MIŠKE SE PRIKRADEJO,
DA TVOJ ZOBEK POD BLAZINO
ZA DARILO MENJAJO.

30. POSEBEN DAR (PENTLJE – ZVEZDANA MAJHEN)

NINO IMAM RAD, KER IMA MODRE OČI.
KATJO IMAM RAD, KER NAJLEPŠE ZARDI.
MAJO IMAM RAD, KER ME VLEČE ZA NOS.
MANCO IMAM RAD, KER JE NALOGAM KOS.
TINO IMAM RAD, KER JE MALO ČEZ LES.
METO IMAM RAD ŠE NAJBOLJ ZARES…

LAHKO BI NAŠTEVAL ZA CEL KOLEDAR,
KER IMAM ZA PUNCE POSEBEN DAR.

31. POLH V JESENI

KDO NAJ GRE IZPOD STREHE PO OREHE,
V MLAKO VODE PO ŽELODE.
KDO NAJ GRE?

TOPLO JE PO NAŠIH DUPLIH.
KDO BI V TRAVE IN MLAKUŽE,
KDO BI ČEZ RJAVE LUŽE?

DEŽNIKA NIHČE NE DA MI!
SONCE LUČI NOČE DATI.
AH, NAJBOLJE BO ŠE SPATI.

32. JESENSKA

LISTIČ VESEL SEM
Z BREZE DOMA;
Z VEJE, KJER ŠKOREC
HIŠKO IMA.

PA JESEN PRIŠLA JE
IN VETER HLADI,
NEKAM NA TOPLO
SO ŠKORCI ODŠLI.

NAJ SE RAZJOČEM,
KER NI VEČ LEPO?
IN JUTRI MOGOČE
SE SLABŠE NAM BO!

EH, RAJE OD BREZE
VZEL BOM SLOVO!
PA ZA SONCEM IN ŠKORCI
ŠEL ČEZ GORO.

33. FSE KAR LAZI (LEZE) – LJUDSKA

FSE KAR LAZI PO TEN SVETI NAPNI VÜHA ZLO,
DA BOŠ ČÜLO ZAJ ZAPETI PESEN VISOKO!
TRALALA, TRALALA, TRALALALA, LALALA,
TRALALA, TRALALA, TRALALALALA.

DERE SEN JAS MALI BIJA, TE JE LÜŠNO BLO,
KOLCA SEM PO HIŠ POTAKA, VARVAL MAČKICO. TRALALA…

DERE SO CIGONI PRIŠLI, TE JE BIJA JOJ,
TE SEN BEŽA KAK PODGANA F PARMO AL ZA GNOJ. TRALALA…

SEDEN LET SEN HLAČE TRGA PO ŠOLSKIH KLOPEH,
NAFČA SEN SE NEKAJ BRATI, ŠTETI DO DESET. TRALALA…

NIJE FSAKŠI ZA GOSPODA, ŽMETEN ZLO JE VÜK,
DECO F ŠOLO PHAT JE ŠKODA, ROJENO ZA PLÜG. TRALALA…

ZAJ STE ČÜLI, POSLUŠALCI, KAKŠI SEN JAS FTIČ,
VÜHA MON KAK STORI ZOFCI, SAMO V GLOVI NIČ. TRALALA…

34. VEVERICA – PEKARICA (DANE ZAJC)

TAM V DALJAVI, TAM V GOŠČAVI,
TAM SO LEŠNIKI DOMA.
VEVERICA, PEKARICA
TAM PEKARNO IMA.

Z DROBNE VEJE SE ZASMEJE,
KROG PASU PREDPASNIK BEL,
IN PRODAJA IN RAZDAJA,
KAR SI KDO JE ZAŽELEL:

(TRI KOLAČE IN POGAČE
MEDVED ZASE NAROČI.
CVRT KORENČEK ZAJČEK HRUSTA ,
POLH Z OREHI SE MASTI.)

KOŽUHARJU IN RUDARJU
KRTU DA ROZIN.
A LISICI PO BUTICI
POLNO PEST LUŠČIN.

35. TOLIKO, DA VESTE (MIHA AVANZO)
(PESNISKI LIST 26/1975 –
KOPER, TRST -DEKLICE)

PREDEN SEM NAPISAL
TE PESMI,
NI BILO
TU NOBENIH PESMI.

ZDAJ PA SO.

KATJA

KATJA SEDI TAKOLE KAKŠNO
VRSTO PRED MANO.
PREDAVALNICA JE POLNA,
VSI PAZLJIVO POSLUŠAJO,
AMPAK GLAS JE TAKO DALEČ,
IZ DRUGE SOBE,
IZ DRUGE HIŠE.
PA VZAMEM LIST PAPIRJA,
NANJ NARIŠEM KATJO
IN JI GA DAM.
VESELO JE PRESENEČENA, MAJČKENO SE OBRNE,
NAGNE GLAVO, KER VE,
DA JE TO ZELO LJUBKO
IN MI REČE:
TO NI NOBENO PISMO,
TO JE RISMO,
IN MI GA PODA NAZAJ.
MAJDA

TRIINDVAJSETEGA JUNIJA
JE RESNO REKLA
TO BESEDO:
ŠMJASER.

KATJA, ŽE SPET.

KO ODSKAKLJA IZ HIŠE,
SE JI LASJE RDEČKASTO LESKETAJO
IN V NJIH
IMA ZATAKNJEN
RUMEN GLAVNIČEK.

KATJA, SPET, SPET…

PRIKRADE SE MI ZA HRBET,
KO PIŠEM TOLE PESMICO
IN ME UGRIZNE V UHO:
DANES DIŠI PO VIJOLICAH.

36. POMLADNE DEKLICE (MIHA AVANZO)

POJAVIJO SE SPOMLADI.
ZVONČKI, TELOH, POMLADNE DEKLICE.
SPOZNAŠ JIH ŽE OD DALEČ,
NEKAM MANJ SO OBLEČENE
KOT TISTE ZAVITE ZIMSKE DEKLICE,
V DOLGIH PLAŠČIH IN
ŠKORENJCIH.
KAR FRFOTAJO MIMO,
V KRILCIH
IN RAZPUŠČENIMI LASMI.
TAKO SE ENKRAT APRILA ZAVEŠ:
JE ŽE POMLAD, JE ŽE POMLAD,
SKORAJ POLETJE.

37. ANKA (MIHA AVANZO)

URA JE 22.14,
DAN JE 17,
MESEC JE SEPTEMBER,
LETO JE 74.
KO TI PIŠEM TA MESIČ
IN SPOROČAM,
DA SEM PRAVKAR KRENIL DOMOV,
TOLIKO V VEDNOST, DA TE VEČ NE ČAKAM.

38. DOBRO JUTRO IN LAHKO NOČ (MIČIO MADO)

DOBRO JUTRO, DOBRO JUTRO!
SONCE JE ŽE VZŠLO.
OČKA JE POKONCI.
MAMICA JE VSTALA.
BRAT JE ŽE POKONCI.
SESTRA JE POKONCI.
IN DROBIŽEK TUDI.
VSI SO ŽE POKONCI.
DOBRO JUTRO, SONCE!

LAHKO NOČ, LAHKO NOČ.
SONCE JE ZAŠLO.
ŽE DROBIŽEK SPI.
SESTRA JE ŽE V POSTELJI.
BRAT JE V POSTELJI.
MAMA JE ŠLA SPAT.
OČKA TUDI.
VSI SO ŠLI ŽE SPAT.
MESEC, LAHKO NOČ!

39. VLAK (SLAVKO JUG)

JAZ SEM IVO.
RIŠEM VAM LOKOMOTIVO.
JAZ SEM TONE
IN NARISAL BOM VAGONE.

JAZ SEM ŠPELA
IN IMAM VELIKO DELA:
RIŠEM TIRE IN PERONE,
HIŠKO, KJER DOBIŠ BONBONE,
RIŠEM CVETJE, KOS OGRAJE
IN NAČELNIKA POSTAJE.

VLAK ZAPISKA IN ZATULI,
DA BI GA ZASPANCI ČULI.
TI PA ZJUTRAJ DOLGO SPIJO
IN VSE VLAKE ZAMUDIJO.

40. UGANKA (OTON ŽUPANČIČ)

NIMA FANTEK KAPICE,
KAPICA IMA FANTIČKA;
PRILETELE SAPICE,
NISO VZELE KAPICE,
VZELE SO FANTIČKA. (ŽELOD)

41. MLEKO (ANDREJ ROZMAN ROZA)

KO IZ TETRAPAKA V LONEC PRITEČE,
MLEKO ZASLIŠI NEKOGA, KI REČE:
«TAKOLE, ŠE MALO, PA MIHEC BO VSTAL,
ZATO ŽE KAR ZDAJLE MU SKUHAM KAKAV.«

MLEKO OD GROZE SE SKORAJ SESIRI:
»TO NI MOGOČE, PRI MOJI VERI!
DA OB BELINO BOM IN OKUS,
TO, PRIMOJDUŠ, JE OSTUDA IN GNUS!«

A BOLJ KO JEZI SE NAD TEM, KAJ BO Z NJIM,
MOČNEJE OD SPODAJ GA GREJE VROČ PLIN.
»JAZ DA KAKAV BOM?! NIKDAR NIKOLI!
PREVEČ SEM PONOSNO, DA TO SI DOVOLIM!«
JE BESNO VZKIPELO, IZ LONCA VEN VSTALO
IN BELO IN ČISTO SE V SVET JE PODALO.

»SO SMRTI BOM MLEKO, NIKOLI KAKAV!«
JE VPILO, ŠE KO SO GA BRISALI S TAL.

42. LENKA (OTON ŽUPANČIČ)

LENKA SE ŠETTA –
METLA POMETA;
LENKA POČIVA –
IGLA JI ŠIVA;
LENKA PRED DURI –
PEČ SE ZAKURI,
A KOKOTIČEK
SKOČI V LONČIČEK,
LEŽE V PONVICO,
DVIGNE GLAVICO:
»LENČICA, LENKA,
KIKERIKI!
SEM ŽE PEČENKA,
JEST SE MUDI!«

TIHOMILA DOBRAVC: OTROŠKE PESMI (43 – 73)

43. SLIKE
LE POGLEJTE NAŠE MESTO!
ČIČKE, ČAČKE SO NA CESTO
NAČEČKALI NAŠI MALI.
PA TO NISO ČIČKE, ČAČKE,
TO SO PTIČKE, TO SO RAČKE,
TO SO ROŽICE IN HIŠE,
KI OTROK NA TLA JIH RIŠE.
PISANE IN LEPE SO TE SLIKE,
MAJHNE, VEČJE IN VELIKE.
SAJ POMLAD JE K NAM PRIŠLA!
NAJ SE TO POVSOD POZNA!

44. BUDNICA
KU-KU, KU-KU,
POMLAD JE ŽE TU!
TRARA-TRARA,
POMLAD JE PRIŠLA!
OČI SI POMANI,
ZGANI SE,
VSTANI TOMAŽ!
CIN-CIN, CIN-CIN,
ZVONČKLJA IZ DOLIN.
CIFUJ, CICIPÉ,
VSE ŽIVO JE ŽE!
ČUJ, TAM NA POLJANI
CICIBANI SO ZBRANI!
PRIDI, OJ , PRÍDI, TOMAŽ!

45. APRIL
PRVI DAN
NORČAV KOT PUST,
SAMA LAŽ
MU GRE IZ UST.
POTLEJ SMEJE SE,
ZDAJ JOČE,
NITI SAM NE VE,
KAJ HOČE.
KO SMEJI SE,
SONCE SIJE,
KO SE CMERI,
DEŽ SE ULIJE.
KAR BREZ NOG
IN KAR BREZ KRIL
SPET PRISPEL
JE K NAM – APRIL.

PUSTNA
46. MAŠKARADA
NA DVORIŠČU
KAKOR NA PLESIŠČU
PALČKOV
MRGOLI,
VSE VRTI SE,
SAJ ZARES
JE VESELIH
MAŠKAR PLES.
V VRTCU MALČKOV
JE ŽIVALSKI VRT:
KUŽKA MIŠ LOVI,
ZAJCA POLŽ PODI,
SKAČE ČRNI KRT;
ČEBELICA MAJA
MEDVEDU NAGAJA.
VMES PA PTIČJIH JE PERES,
REPKOV, TAČIC,
UHLJEV, MAČIC,
POLNO JE KLOVNOV,
KAVBOJEV IN NOJEV,
SKRATKA VSEGA.
PRIDETE TJA ŠE VI
PA TI IN TI!!!

POLETNA
47. PISMO Z MORJA
MORJE JE VELIKA LUŽA.
VANJO ČOFNIL JE NAŠ KUŽA,
A JE BRŽ ČOLNIČ POSTAL:
SVOJA JE ŠTRLEČA UHLJA
KAKOR JADRA NARAVNAL,
ZAKRMARIL Z DOLGIM REPOM,
S TAČKAMI JE ZAVESLAL.
ZADOVOLJEN S TEM POTEPOM
OB OBALI JE PRISTAL;
NANJO SKOČIL,
SE OTRESEL
IN – BR, BR, – VSE POLNO
NAOKROG OTROK
JE ZMOČIL.
POTLEJ NAGLO JE ODNESEL
SVOJE TAČICE
IN VSE MOKRE DLAČICE.

JESENSKE
48. JEŽEK PA TAK!
KO JESENI KRIŽEM-KRAŽ
V GOZDU TEKA NAŠ TOMAŽ,
SE SPOTAKNE – EN, DVA, TRI
IN NA JEŽKU OBSEDI.
HU, JE ČUDEN TALE STRIC?
RAZEN JEŽEVIH BODIC
NI PODOBEN MU: NI SIV,
TUDI ČRN NI IN NI ŽIV.
ZDAJCI JEŽEK SE RAZPOČI,
RJAVA ŽOGA VENKAJ SKOČI;
Z NJO DOMOV TOMAŽEK STEČE
IN SI SLADKI – KOSTANJ SPEČE.

49. KLOPOTEC
KLIPE, KLOPE, KLIPE, KLOP,
PREPODIM VSAK PTIČJI TROP,
DA SE GROZDJE BREZ SKRBI
V SONCU GREJE, DOZORI.
KLOPE, KLIPE, KLOPE, KLIP,
ČE UTIHNEM LE ZA HIP,
ŽE TATOVI PRILETE
IN V VINOGRAD SE SPUSTE.
KLOPE, KLIPE, KLOPE, KLIP
POJE MI SRCA UTRIP,
VETER PA POMAGA MI,
MOJO PESMICO VRTI:
KLIPE, KLPPE, KLIPE, KLOP,
PREPODIM VSAK PTIČJI TROP . . .

50. ČRIČEK
ČRI-ČRI, ČRI-Č-ČRI,
V PRVEM ŽE MRAKU
V ČRNIKASTEM FRAKU
PESMICO SVOJO DROBI.
ČRI-ČRI, ČRI-ČRI!
TOLE NI PTIČEK,
TO JE LE ČRIČEK;
POJE VSE DNI IN NOČI
ČRI-ČRI, ČRI-ČRI;
V JESEN OD SPOMLADI
GA SLIŠIMO RADI,
KO ZLATO GROZDJE ZORI.
CRI-ČRI, ČRI-ČRI ;
TRGATEV JE MIMO.
MED MRZLO PA ZIMO
ČRIČEK POD ZEMLJO ZASPI.

O ZIMI
51. ZIMSKA
ZIMA – PREDICA –
IZ VOLNE DEBELE
NAPREDE NA ZEMLJO
ODEJE NAM BELE.
ZIMA – ŠIVILJA –
NAM PRTE ZAŠIJE
ZA VRTE IN KUČME,
DA STREHE POKRIJE.
ZIMA – SLIKARKA –
NA ŠIPE NAM ROŽE NARIŠE,
ROŽE LEDENE,
DA LEPŠE SO HIŠE.

52. HRČEK IN ZIMA
IZPOD GRMIČKA VRH GRIČKA,
KO PRIŠEL JE DAN,
HRČEK JE SMRČEK
POKAZAL NA PLAN.
»HU, TAKŠEN MRAZ JE,
DA REŽE ME V NOS;
PA ČEPRAV V SUKNJI,
NA NOGAH SEM BOS.«
NOV SI ROV SKOPLJE,
ZARIJE SE VANJ:
»ZDAJ LE ZMRZUJE NAJ
BOLJ ALI MANJ!«

O ŽIVALIH
53. MLINAR
MLINAR MELJE ZELJE.
Z E L J E? ZELJE.
KAM TO PELJE,
ČE MLINAR ZELJE MELJE?!
MLINAR TA – JE ZAJČEK.
Z A J Č E K ? ZAJČEK.
REPEK MLIN POMETA,
REPEK KRATKOKRAJČEK.
MLIN JE – ZELJNA NJIVA.
N J I V A ? NJIVA.
NJIVA ZAPELJIVA,
SOČNA IN VABLJIVA.

54. PAŠNJA
MEDVED RJAV SE JE ODLOČIL:
GOBČEK SVOJ BO V MED NAMOČIL
IN BO PASEL. KOGA PA? ČEBELE.
REČENO – JE STORJENO.
EJ, KAKO SO PRILETELE
PRIDNE TE ŽIVALCE MALE!
EJ, KAKO SO VSE VESELE
GA PO NOSU ŠČEGETALE!
PA JE MEDO MOČNO KIHNIL,
SLADKOSNEDNICE – ODPIHNIL.
ZDAJ PA SAM VES MED POLIŽE,
SAJ ČEBELIC NI VEČ BLIŽE.

55. PIŠČANČEK
UF, KAKO TEMNÓ JE
V HIŠKI TEJ
IN KAKO TESNÓ JE
GIBATI SE V NJEJ!
PIK, PIK, PIK – IN S KLJUNČKOM
LUKNJO NAREDIM,
VSE LUPINE JAJCA
V HIPU RAZDROBIM.
TUKAJ SEM, PIŠČANČEK,
V NOVO IZVALJEN.
GLEJTE, KAKŠEN ČIV SEM,
PUHAST IN RUMEN!
KJE SI, MAMA KOKLJA?
LAČEN SEM HUDO.
HEJ, SAJ NAS ŠE VEČ JE,
TO PA JE LEPÓ!

56. ŠOLARČEK POLŽ
POLŽEK V ŠOLO SE JE VPISAL.
IN NAMESTO TORBE SAME
CÉLO HIŠO SI ZABRISAL
JE POGUMNO ŠE NA RAME.
EJ, SOŠOLCI SE SMEJIJO,
DA MU HIŠA JE NAPOTI!
A KO VSI DOMOV HITIJO,
ŽE DOMA JE, DRUGI ŠE NA POTI.

57. LASTOVICA
NAD MESTOM LETA LASTOVICA;
ZDAJ DVIGNE SE VISOKO V ZRAK,
ZDAJ PA, KOT BI BILA PUŠČICA,
SPET ŠVIGNE TIK NAD CESTNI TLAK.
IN KAKŠEN REP IMA TA PTICA!
ŠIROKE OSTRE ŠKARJE SO;
NAJ BO OBLAK, NAJ BO MEGLICA,
VSE STRIŽEJO, VSE ZREŽEJO,
DA DROBNA, PRIDNA KROJAČICA
NAM LEPO VREME UKROJI
IN SONCE VEDREGA SE LICA
IZZA OBLAKOV PRISMEJI.

58. ZAJČEK PIK
GLEJTE ČUDO! UHLJE ŠTIRI
TALE ZAJČEK PIK IMA.
JE NA SVETU ŠE KATERI
KDAJ IMEL KAJ TAKEGA?!
ZDAJ KORENJA VEČ NE HRUSTA,
ZAJČKA MUCI ZOBOBOL;
KER OBVEZANA SO USTA,
LAČEN JE VSE BOLJ IN BOLJ.
PA ŠE PENTLJA JE VRH GLAVE!
KONCA GLEDATA NAVPIK
KAKOR UHLJA GLAVE PRAVE;
SMEŠEN JE UBOGI PIK.
KO BO ZOBOBOL MINIL,
EN PAR UHLJEV BO ZGUBIL,
ZDRAV BO PIK IN ZOPET TAK,
KAKOR PAČ JE ZAJČEK VSAK.

59. UGANITE!
TOK, TOK, TOK! KDO TRKA,
DA ODMEVA PO GOŠČAVI?
TO JE PTIČ, VES PISAN KOT SO PAVI,
RDEČO KAPICO IMA NA GLAVI.
TOK, TOK, TOK! KAJ PA POČNE?
K DEBLU STISKA SE S TELESOM,
STIKA S KLJUNOM ZA MRČESOM,
GA POBIRA VSEM DREVESOM.
TOK, TOK, TOK! KDO JE TA PTIČ?
NE POVEM VAM NIČ.
UGANÍTE SAMI!
VSAKA ŠUMA JIH JE POLNA.
60. KOKLJA IN RAČKA
ČEZ CELO DVORIŠČE
UŠLO JI JE PIŠČE
IN KOKLJA GA IŠČE.
JOJ, SREDI POTOKA
ZAGLEDA OTROKA,
GA KLIČE IN JOKA.
A DETE JE RAČKA;
TA MALA IGRAČKA
SE GRE POTAPLJAČKA.
VESELO VRTI SE,
UŽIVA, ŠKROPI SE,
Z GLAVÓ POTOPI SE.
A KONČNO IZ RAČKE
SE DETE JE V PIŠČE VRNILO,
DA MAMINO KRILO
BI GA POSUŠILO…

61. ZEBRA
V AFRIKI JE ZEBRA MALA
IZVEDELA, DA TAM NEKJE
V MESTIH ZEBRE SO BAJE.
RADA BI JIH OBISKALA.
MAMO JE MOLEDOVALA,
DA PO SVETU BI ODŠLA.
KER NI SMELA, JE UŠLA.
NAJPREJ TJA V AKVARIJ GRE,
KJER OBIŠČE ZEBRICE.
KO POTLÉJ PO CESTAH HODI,
TAM, KJER V MESTU SO PREHODI
IN ŠE NA KRIŽIŠČIH VSEH,
ZEBRE VSE – LEZE NA TLEH.
KAJ SE Z NJIMI JE ZGODILO’?
JOJ, JIH KAJ JE POVOZILO?
SAJ JE TAK PROMET POVSOD,
JOJME, JOJME, BRŽ ODTOD!
MALO ZEBRO ZGRABI STRAH ,
DA PO ULICAH, CESTAH
BEGA IN – ZBEŽI DOMOV,
POD SVOJ VARNI, LJUBI KROV.

62. ZELENI SLON
DA SLONA NI ZELENEGA
NA SVETU? NOBENEGA?
PA JE! NE VERJAMETE?
LAHKO VZAMETE
ZELENO BARVO IN PAPIR
IN ČE IMATE MIR,
GA NASLIKATE LAHKO,
ŠE PREDEN KDO
PREŠTEJE VAM DO TRI.
SE VAM NE ZDI?!

63. PIL – PIL!
PIL-PIL, PIL-PIL
PO GOZDU ODMEVA.
KDO ŽEJNA JE REVA,
KI KLIČE PIL-PIL?
PIL-PIL, PIL-PIL,
TO PTICA JE PIVKA.
IN KO TAKO ČIVKA
SVOJ PIL, PIL, PIL,
NAM DEŽEK PRIKLIČE
NA TRAVNIK, V GOZDIČE
IN ZEMLJO VSEH NJIV
BO ŠE NAPOJIL.
KO V DRUGE ZLETI KRAJE,
SPET ŽEJEN PTIČ TA JE:
PIL-PIL OGLASI SE
IN VSE PONOVI SE . . .

64. KDO PA JE TA BIBICA?
ŠVIGA ŠVAGA – SEM TER TJA
LJUBKA MALA STVARČICA.
POTOPI SE, KVIŠKU ŠINE,
SPET ODPLAVA IN IZGINE.
REPEK NAGLO SE VRTI
IN VELIKE IMA OČI
PA PLAVUTI IN LUSKINE;
VSA KOT SONCE SE BLEŠČI.
KATERA JE TA BIBICA?
TO JE – ZLATA RIBICA.

VRTILJAK
65. DIRKA
KO PEKOVSKI STRIČEK
JE SPEKEL ROGLJIČEK,
GA V SKLEDO JE DAL.
PRITEKEL JE PSIČEK,
ZAVOHAL ROGLJIČEK,
Z NJIM V BEG SE POGNAL.
DA VZEL BI ROGLJIČEK,
JE PEKOV MATIČEK
ZA PSOM JO UBRAL.
ZDAJ PEKOVSKI STRIČEK
IN PSIČEK, FANTIČEK
DRVÉ PREK DOBRAV,
ČEZ TRAVNIK, VRTIČEK,
ČEZ POLJE V GOZDIČEK.
KDO KOGA BO UGNAL?

66. NESREČA
KUŽA IN POLONCA
GRESTA NA SPREHOD;
ONA HOČE TOD,
KUŽA PA DRUGAM.
VRV IMA DVA KONCA:
VLEČE VSAK NA SVOJO STRAN.
RESK, GRE VRV NA DVOJE,
ZA OBA HUDÓ JE:
PUNČKA PADE Z RITKO,
NA SREČO, V MLAKO PLITKO;
ČOF, SE ZNAJDE KUŽA
V TRAVI, KJER JE LUŽA.
BLATNA ZDAJ NAZAJ, HOV, HOV,
ISTO POT OBA – DOMOV!

68. VRTILJAK
VSE NOGE BINGLJAJO,
VSI ČOPKI VIHRAJO,
VRTI SE, VRTI VRTILJAK.
ZA SONCEM HITIMO
IN ZVEZDE LOVIMO,
PODIMO, PODIMO OBLAK.
KO PLES SE USTAVI,
VRTI SE NAM V GLAVI;
ŽE VSE NAOKOLI JE MRAK.
LE V GLAVI ISKRI SE,
ROJ ZVEZDIC BLEŠČI SE,
SAJ POLNO ULOVIL JIH JE VSAK.

69. BRIVEC
NEKOČ JE STRIC MATIC,
KI NOSI HLAČE DOPETAČE,
BRIL MUSTAČE, GLAVE NA KRTAČE.
ZAKAJ NJEGOVI ZDAJ POGLEDI
TAKO SO HUDI IN PA MRKI?
KAJ JEZNO VIHAJO SE BRKI?
OJEJ, KAKO NE BIL BI JEZEN,
SAJ DANES NE KRASI LE DEDA
PRELEPA BRADA, KO SEVEDA,
ŽE VSI OČETJE SO BRADATI,
CELO SINOVI SO KOSMATI!
ZATO PA TUDI STRIC MATIC,
KI NOSI HLAČE DOPETAČE,
IMA ZDAJ BRADO IN BRKAČE.

70. ČOLNIČ
IZ OREHOVE LUPINE
MAMIN SINE,
MALI TINE,
NAREDI ČOLNIČEK.
SRED VASI JE MOKRA MLAKA;
V NJEJ SE NAMAKA
ČOLN IN VETRA ČAKA.
PA NE PRIDE, TA VRAŽIČEK.
TINE ZDAJ MOČNÓ ZAKIHA,
ČOLN ZANIHA
IN ODPIHA
NAGAJIVI GA FANTIČEK.
PA ŠE LUŽA KAR IZGINE
SAJ TA VETER TINE,
MAMIN SINE,
JE RES PRAVI TIČEK.

71. JUNAKA
DVA JUNAKA-KORENJAKA,
PA STA RAKA
ŠLA LOVIT.
NISO RAKI V KAKI MLAKI,
V REKI VSAKI
RAK JE SKRIT.
ČOFOTALA STA, ISKALA,
BUM! IN PADLA
STA V VODÓ.
RAK JE UŠČIPNIL, LOVEC KRIKNIL,
V STRAHU KIHNIL
JE MOČNO.
ZDAJ JUNAKA MOKRA, TAKA,
STA BREZ RAKA
ŠLA DOMOV.
ZA NOBENO, NITI ENO
CENO, ZA ZELENO,
NISTA VEČ ODŠLA NA LOV.

72. DEŽNIKI
DEŽNIKE SO NOSILI,
A NI BILO DEŽJA.
SIJALO ZLATO SONČECE
JE NANJE SPOD NEBA.
DEŽNIKE SO POJEDLI.
O, JOJ, KAJ BO PA ZDAJ,
KO ULILA SE JE PLOHA?!
DEŽUJE, DA JE KAJ!
DEŽNIKI SO V TREBUŠČKIH,
A MOKRI VSI SO POTEPUŠČKI.

73. BREZ KONCA
MIŠKA V KAŠČO ZAJDE,
ŽITNO ZRNO NAJDE.
Z NJIM NA PLAN PRITEČE
IN VESELO REČE:
»ZRNO JE DEBELO,
TO BO DOBRO JELO!«
KO PA ZRNO GLODA,
PADE JI, NERODA,
V ZEMLJO, KJER VZKALI;
IN ČEZ KRATEK ČAS
ŽE JE ŽITNI KLAS.
KO JE ŽITO ZRELO,
ŽENA GRE NA DELO,
BRŽ POŽANJE GA,
V KAŠČO GA ODDA.
MIŠKA V KAŠČO ZAJDE,
ŽITNO ZRNO NAJDE.
KO SE TO ZGODI,
VSE SE PONOVI,
KAR BILO JE PREJ.
ZDAJ PA VI NAPREJ
ZGODBO NADALJUJTE,
KAR BREZ KONCA
JO KONČUJTE!

MARKO SIMČIČ: DROBIŽKI (74 – 91)
(ZBIRKA PESMI ZA OTROKE)
74. PIŽAMA
LE HITRO OBLEČI SI PIŽAMO,
TAKO PISANO, VESELO,
LAHKO ZELENO ALI BELO!
MORDA ŠE Z GUMBI – ALI BREZ?
SEVEDA S ČRTAMI POČEZ!

KRATKA? DOLGA STA ROKAVA?
MAJA OZKA JE, MLAHAVA?
Z NAPISOM SPREDAJ, SLIKO ZADAJ!
KAKOR HOČEŠ NOČI VLADAJ!

DA LE HLAČE SO DOVOLJ ŠIROKE!
TAM BO VELIK ŽEP PRIŠIT,
KAMOR SHRANIŠ LEPE SANJE,
KI JIH NABEREŠ PREK NOČI
IN SE SPET ZAGLEDAŠ VANJE,
KO SRCE TI POŽELI…
75. VRTILJAK S KONJIČKI
LE POGLEJ, KAKO V KROGU DIRJAJO KONJIČKI!
ČRNI SO IN BELI IN MAJHNI IN POSKOČNI!
S PISANIMI SEDLI SO OSEDLANI!
OSTROG NE UBOGAJO IN NJIH UDARCI MOČNI,
SO LE UKAZI NEPOZNANI.
JEZDIJO JIH DEKLICE IN MALI FANTIČKI!
DAN ZA DNEM OTROKE NOSIJO,
IN Z NJIMI POSKAKUJEJO.
NIKDAR NIČESAR NE PROSIJO!
LE VESELJE IN SMEH JIM DARUJEJO.

76. TRICIKEL
IMA DVE KOLESI ZADAJ,
DA SE NE PREVRNEŠ,
MANJŠEGA PA SPREDAJ,
DA V VSE SMERI OBRNEŠ.
NA DVORIŠČU SE VOZIŠ,
PO PESKU, PO TRAVI,
OB OVIRAH POTROBIŠ –
A TO TE NE USTAVI.
ČELADO SI NA GLAVO DAŠ,
ŠČITNIKE PA NA KOLENA,
ČEPRAV VOZITI DOBRO ZNAŠ!
LE, DA BUŠKA NE ZRASTE NOBENA!
ENKRAT GREŠ NAPREJ
DRUGIČ SPET NAZAJ,
A LE POZORNO GLEJ,
DA TE NE USTAVI POLICAJ!

77. TRAMPOLIN

ENA, DVE, TRI – HOP!
NAVZGOR SE POŽENI!
ŠTIRI, PET, ŠEST – COP!
KO PADEŠ, SE ME NIKAR NE OKLENI!
PAČ PA SKOČI SPET NAZAJ IN VSTRAN,
Z NOSKOM NAPREJ ALI Z RITKO V BRAN,
PREVAL V ZRAKU NAREDI, S KOLENI STRMOGLAVI
IN NIČ SE NE BOJ – NA PROŽNI SE UJAMEŠ PONJAVI!

78. BALONI, BALONI, BALONI

BALONI! BALONI! BALONI!
VSE MOGOČE BARVE IN OBLIKE,
PRIVEZANI NA PISANIH VRVEH,
NA NJIH PA NAJRAZLIČNEJŠE SLIKE,
KI OTROKE SPRAVLJAJO V SMEH.

BALONI! BALONI! BALONI!

EDEN JE TAKŠEN POSEBEN, NA PLIN –
TOVRSTNI KAR SAMI LETIJO!
DRUG NAREJEN JE PO STAREM, DA Z NJIM,
OTROCI LAHKO TUDI MIRNO ZASPIJO.

79. SKUŠTRANI ZMAJ NAGAJIVEC
NA LIČKU OSEM BARVNIH RES,
JIH DVAJSET RASE VRH GLAVE,
ŠE PET JIH GLEDA IZ UŠES
IN DRUGE Z REPA MU ŠTRLE.
VČASIH LETI PRAV VISOKO,
KOT BI SE Z REPOM DOTIKAL NEBES,
DRUGIČ SPET PRAV NA ŠIROKO,
PLAZI SE MIMO HIŠ IN DREVES.
VČASIH NAGAJA IN SAM POLETI,
ŠE VRV ODNESE TA LUMPASTI ZMAJ!
NEKJE PA SE OBRNE, PAČ, KO SE MU ZAZDI-
IN KROTEK SE VRNE NAZAJ…
NA LIČKU OSEM BARVNIH RES,
JIH DVAJSET RASE VRH GLAVE,
ŠE PET JIH GLEDA IZ UŠES
IN DRUGE Z REPA MU ŠTRLE.

80. PALČEK ŠUFT
MAJHEN JE IN TRMOGLAV
PRAV RAD ZA TVOJIM UHLJEM SKAČE
IN TAM PRAV GLASNO GOVORI,
DA VSE DRUGE PREGLASI:
“NE DAJ, NE DAJ, NE DAJ!”
SEVEDA VIDIŠ GA LE TI,
OKLENEŠ SVOJE SE IGRAČE,
IN PALČKU DAJEŠ PRAV!
DA JE TO V REDU? NE, PA NI!
SAJ SE, ČE NE BO DRUGAČE,
PRAV NIHČE NE BO S TEBOJ IGRAL!

81. CIRKUS PRIHAJA

OČKA, POGLEJ! K NAM SPET CIRKUS PRIHAJA!
IN Z NJIM VELIK ŽIVALSKI VRT!
KAJ PA SKRIVAJO TAM? MORDA KRILATEGA ZMAJA?
NE, NE, SAJ TO JE LE NAŠEMLJENI KRT!

NA POLJU OGROMEN ŠOTOR BO STAL,
KROG NJEGA ŽIVAHNIH STOJNIC SEMENJ
IN BALONOV, IGRAČ IN VSEGA, KAR JE PRAV,
DOKLER DAN BO SVETEL IN KO BO TEMEN.

POD PLATNOM SILAK UTEŽI BO VIHTEL,
KOT DA SO IZ PAPIRJA IN NA KONCEH DVA BALONA!
KDO BI VERJEL, DA STA TEŽJA, KOT TONA?

KLOVN GLEDALCE MIŽE BO PREŠTEL,
IZ ROKAVA BO STRESEL VSE NOVE ZVIJAČE!
OKROGEL NOS, VELIK NASMEH IN KARIRASTE HLAČE!

KROTILEC BO LEVE PONOSNO ZAČARAL,
ZDAJ SEM IN ZDAJ TJA JIH PO KLETKI BO GNAL!
Z BIČEM V ROKI JIM SVOJO BO GLAVO V ŽRELA DAL!

ČE VSEGA TEGA NE BOŠ MARAL,
PA ČAKA TE TAM ŠE KOPICA STVARI!
TAKO CIRKUS TVOJ SRČEK ZA VSELEJ OSVOJI!

82. IGRAČKE IŠČEJO NOVEGA LASTNIKA

IGRAČKE IŠČEJO NOVEGA LASTNIKA,
SAJ STARI JIM VES ČAS NAGAJA
IN Z NJIMI GRDO RAVNA!

POGOSTO JIH RAZMETAVA
IN ZRAVEN ZADOVOLJNO VZKLIKA
IN DRUGAČE, KOT SICER, PRI TEM PRAV DOLGO VZTRAJA!
LE Z NOVO IGRAČKO MORDA
SPET SE ZA KRATEK ČAS POIGRA!

ZATO PA: IGRAČKE IŠČEJO NOVEGA LASTNIKA,
SAJ STARI JIM VES ČAS NAGAJA
IN Z NJIMI GRDO RAVNA!

83. HROŠČI, VEŠČE, PAJKI IN DRUGE PRIJAZNE PODOBE

HROŠČI, PAJKI, VEŠČE IN STONOGE
SO NADVSE PRIJAZNE PODOBE!
FANTIČEK PA NJIM V IZOGIB
VEDNO DELA VELIKANSKE KROGE
KER MU JIH OČKA PREDSTAVIL JE –
KOT MALE GRDOBE!

84. PETELINČEK

POVEJ, PETELINČEK, ZAKAJ TAKO HITIŠ?
NAMESTO, DA BI SPAL,
NAVSEZGODAJ NAS IZ SNA BUDIŠ?
POVEJ, PETELINČEK! ZAKAJ?

SKORAJ DAN JE ŽE, PRELEP, ZAKAJ BI SPAL?
RAJE BOM GLASNO ZAKIKIRIKAL
IN VES DAN ZA KORUZNIMI ZRNI STIKAL!
PO DVORIŠČU SE BOM LAHKO ŠOPIRIL,
IN SVOJE PISANO PERJE RAZKAZOVAL.
KOKOŠKE BOM VEČKRAT PREŠTEL,
JIM TU IN TAM ŠE KAJ ZAPEL
IN JIH PRED LISICO VAROVAL.
ZVEČER PA BOM ŠEL MED PRVIMI SPAT,
LE PUTKE ŠE PRIŽENEM DOMOV.
KO PA ZJUTRAJ SPET POSIJE SONČEK ZLAT,
VAS VSE SPET ZBUDIM, KER DAN BO NOV.

85. RUMENI ŠKORENJČKI

ŠKORENJČKI RUMENI V KOTU LEŽIJO
IN ŽALOSTNO GLEDAJO V JASNO NEBO.
SUHI SO, SUHI – PREDOLGO ŽE SPIJO!
NIHČE JIH NE DA NA NOGO!

O, KO PA DEŽUJE, TAKRAT OŽIVIJO,
CEPETAJO S PETAMI GLASNO!
POTEM PA V LUŽO SKOČIJO,
SOLZE VESELJA TOČIJO,
A NOGIC FANTIČKU NE ZMOČIJO!

86. FANTIČEK IN RAČUNALNIK

ZA RAČUNALNIK SE VSEDE TA MALI FANTIČEK,
KO NOGICE MAJHNE ŠE S STOLA BINGLJAJO,
IN V NAROČJU LEŽI MU ŠE PLIŠASTI PSIČEK!
PO TIPKAH PRITISKAJO DROBCENI PRSTI,
ZDAJ ČRKE, ŠTEVILKE, POTEM VSE PO VRSTI,
PA MIŠKO PREMAKNE, V EKRAN SE ZAGLEDA,
ENKRAT VESEL JE, SE DRUGIČ SPET KREGA,
KER PALČKI, POŠASTI IN DRUGA NADLEGA,
NE IGRAJO TAKO SE, KOT RAD BI, SEVEDA!

87. BUMERANG

TALE BUMERANG JE PA RES NENAVADNA IGRAČA!
PREPOGNJEN NA POL JE PRAV SMEŠNE OBLIKE,
A VISOKO LETI IN RIŠE KROGE VELIKE
IN BOLJ, KO MEČEŠ GA STRAN, RAJE SE VRAČA!

88. MORSKI KONJIČEK

LE KDO GA JE TAKO SMEŠNO IMENOVAL,
LE KDO SE Z NJEGOVIM IMENOM JE IGRAL?
SAJ:
MORSKI KONJIČEK NE POZNA OSTROG,
NIMA KOPIT, NE ŽILAVIH NOG,
NIKDAR ČEZ OVIRE NE SKAČE,
NIMA ŽIME, ZATO NE RABI KRTAČE,
KOVAČEV NE POZNA, NE PODKVICE SREČE,
NE JE NE SLADKORJA, NE OVSA, NE LEČE,
NE TEČE, NE BRCA, NIKOLI NE GRIZE,
NE KRADE JABOLK SKOZI OKNO S SOSEDOVE MIZE,
SEDLA NE NOSI, NE BOJI SE HUDEGA BIČA,
KI BI PRESTRAŠIL ŠE TAKO VELIKEGA KONJIČA,
SE Z RIBAMI DRUŽI IN PRAV POČASI PLAVA,
Z VELIKIM TREBUŠČKOM NESPRETNO V MORJU TAVA!
LE KDO GA JE TAKO SMEŠNO IMENOVAL,
LE KDO SE Z NJEGOVIM IMENOM JE IGRAL?

89. SVETILNIKI

ČEZ DAN NEOPAZNO VALOVE LOVIJO,
V VETRU IN SONCU, BESNEČEM NEURJU,
LE GALEBI HVALEŽNO NA NJIH POSTOJIJO.
VEDNO SO TAM, SE VESELIJO NOČI,
KO SE JIM PRIŽGEJO SKRIVNOSTNE LUČI,
ZELENE IN RDEČE V DALJAVO POSVETIJO,
LADJAM POTEPINKAM NAGAJIVO MEŽIKAJO,
ENE V PRISTANE PRIJAZNO VABIJO,
DRUGE MED ČERMI VARNO PREMIKAJO.

90. LADJE, ČOLNI, BARČICE

LADJE, ČOLNI, BARČICE,
RAZNOLIKE STVARČICE!

ENA, DVE, TRI, ŠTIRI, PET,
ŠTEJEŠ IN ŠTEJEŠ, GLEDAŠ V SLANE DALJAVE,
KO ZMANJKA ZA ŠTETJE TI PRSTOV DESET,
ŠE VEDNO NE NAJDEŠ TE PRAVE.

ENE SO STARE, POČASNE, LESENE,
TE SKORAJ NE PLUJEJO VEČ,
DRUGE HITIJO, DA KAR BELE PENE
ZA NJIMI LEŽE-IN TE SO TI NAJBOLJ VŠEČ!

ENE SO MAJHNE, NA VESLA, PAČ ZA OTROKE,
LE ZRAK JIH NAD VODO DRŽI,
SO DRUGE VELIKE, KOT STOLP SO VISOKE,
ČE V VODO Z NJIH GLEDAŠ, SE TI V GLAVI VRTI!

NA ENIH SO SREČA, VESELJE, ZABAVA DOMA,
V ČASU POČITNIC SO PRAV RAZIGRANE,
NA DRUGIH VSAK DAN PA SE TOVOR PELJA,
SKRBE ZANJE ROKE ZGARANE.
LADJE, ČOLNI, BARČICE, RAZNOLIKE STVARČICE!

91. KUKAVICA

KUKAVICA ZLATA,
ZAVRTI KAZALCE NAPREJ!
POTEM ODPRI SI VRATA
IN KOLIKO JE URA – POVEJ!
ZAKUKAJ NA GLAS,
NAJ TE SLIŠI VSA VAS,
KO NAM SPOROČAŠ NOV ČAS!
POTEM ZA HIP SE SPET SKRIJ,
SE V TIŠINO OVIJ,
A KMALU SPET PRAVO NAM URO RAZKRIJ!

92. HUGO (ČUKI)
ZDAJ VISOKO V ZRAKU, DRUGIČ V JAMI V MRAKU
KOT IZGUBLJENO PIŠČE HUGO SAM DRUŽINO IŠČE.
HUGOLINO MU ZLOBNA SYLLA JE UGRABILA,
MI PA HITIMO MU NA POMOČ.

VSE SKRBI SO ZDAJ ODVEČ,
HUGO, S TABO SMO, NE BOJ SE N’Č VEČ,
V TVOJE UČKE SPET SIJAJ
SKUP’ VRNILI SMO NAZAJ-AJ-AJ.
VSE SKRBI SO ZDAJ ODVEČ,
HUGO, S TABO SMO, NE BOJ SE N’Č VEČ,
V TVOJE UČKE SPET SIJAJ
SKUP’ VRNILI SMO NAZAJ-AJ-AJ.

ZDAJ VISOKO V ZRAKU, DRUGIČ V JAMI V MRAKU
KOT IZGUBLJENO PIŠČE HUGO SAM DRUŽINO IŠČE.
HUGOLINO MU ZLOBNA SYLLA JE UGRABILA,
MI PA HITIMO MU NA POMOČ.

93. ZAKAJ RIBE MOLČIJO (ZLATKA LEVSTEK)

RIBE SO TAKE ŽIVALI,
DA SO LAHKO CEL DAN TIHO
IN SPLOH NE GOVORIJO,
PA ČEPRAV NE SPIJO.

A ZAKAJ MOLČIJO?
PRAV VERJETNO ZATO,
DA SE NE BI VODE NAPILE,
ČE BI POD VODO GOVORILE.

ZATO IMAJO RIBE
PLAVUTI IN REPE,
DA S PLAHUTANJEM BREZ HRUPA
RIBA RIBI VSE ZAUPA.

ZAKAJ ?

ENOSTAVNO ZATO!!!

94. ČEVELJ (ZLATKA LEVSTEK)

ČEVELJ NOGO SI OBUJE,
Z NJO OKROG POTUJE.
ČUDNO, KAR OD SPODAJ
SVET SI OGLEDUJE.

GLEDA CESTE IN KOLESA,
LE DO PRVIH VEJ DREVESA.
VIDI NOGE, ČEVLJEV STO,
KI PO PLOČNIKU GREDO.

SREČA ČEVELJ ČEVLJE MOŠKE,
ČEVLJE ŽENSKE IN OTROŠKE,
SE LEPO POZDRAVIJO
A SE NE USTAVIJO.

ČEVLJI V PARIH HODIJO,
LEVI DESNIM DVORIJO.

95. PRED OGLEDALOM (ZLATKA LEVSTEK)
KADAR PRIDE K NAM SOSEDA,
V OGLEDALO SE POGLEDA.
MAJE Z GLAVO, TA ŠIRINA:
SPET SEM SE ZREDILA!

PORAVNA PREDPASNIK PISAN,
NASMEH NA LICIH KOT NARISAN.
POTLEJ NA KLEPET OB KAVI
V KUHINJO GRE K STARI MAMI.

96. KORAKI (ZLATKA LEVSTEK)

DVA TINČKOVA KORAKA
STA RAVNO PRAV
ZA ENEGA OČKOVEGA.

KORAKI ODMEVAJO PO PLOČNIKIH,
HRUSTLJAJO PO PARKIH PEŠČENIH,
RAZGRAJAJO PO ŠOLSKIH HODNIKIH,
SE POTIJO PO RAZORIH ŠIROKIH.

ZASTANEJO LE PONOČI,
DA SI ODDAHNEJO,
DA SI NABEREJO NOVIH MOČI,
DA ZOPET V JUTRO KORAKNEJO.

ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 3. DEL

VIDKA ZA OTROKE – 3

1. PRSTKI
2. PESEM PRSTKOV
3. PRSTKI
4. ENCI BENCI NA KAMENCI – Roman Gašperin
5. ZA ROJSTNI DAN – Medvedek Pu
6. MIC MUC, MIC MAC
7. SNEŽINKE
8. SANKAŠKA POLKA (Čuki)
9. SNEŽINKA MARINKA
10. PRIMORSKA (povedal Bernard T.)
11. PUSTITE NAM TA SVET
12. ČE VPRAŠA TE KDO – Janez Bitenc
13. SNEŽAK
14. MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA
15. ENO BOUHCO LJUBIM
16. NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON
17. GUSARSKA – Romana Kranjčan….
18. ENO ROŽCO LJUBIM
19. ENO ROŽCO LJUBIM
20. OČKA KORENJAK,
21. NAJBOLJŠI OČKA
22. DEŽEK PADA – izštevanka
23. MATIJA MATAJA
24. SPANEC – Machio Mado (prevod Janja Majcen)
25. PESEM – Machio Mado
26. CIGU MIGU (ljudska)
27. SNEGULJKA – Bina Štampe Žmavc
28. KROKODIL
29. ČRN MOŽ
30. SRNICA MALA
31. KUŽEK MALI
32. ČRNI KOS
33. TRI DNI PA POL
34. PRVIČ V ŠOLI
35. JESEN
36. PESMICA O SNEGU / ZIMSKA (Janez Bitenc)
37. TI SI MOJ SONČEK – Agropop
38. PALČKI GREDO NA IZLET – Janko Moder
39. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI
40. ŽIGA ŽAGA
41. PUSTNA
42. POMLADNA
43. BOBENČEK,
44. PRSTKI
45. SLADOLED
46. GOS
47. MALI BITLES (po spominu zapisala Vida T. V.)
48. MARTINOV LULČEK – Andrej Šifrer
49. SLIŠALA SEM PTIČKO PET’ – ljudska
50. DVIGA PLAMEN
51. LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO – ljudska
52. LIPA ZELENELA JE – ljudska
53. PRIŠLA BO POMLAD – ljudska
54. HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC
55. AL ME BOŠ KAJ RADA IMELA – ljudska
56. DOBER TEK
57. KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL – ljudska
58. KAJ NAM PA MOREJO
59. KATJUŠA
60. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD

MUCA PREDE NITKE ZLATE – USPAVANKE (št. 61 – 72)
61. BAJUŠKI BAJU (Ruska uspavanka)
62. TULA TU (Južnoafriška (zulujska) uspavanka)
63. SPAVAJ, SPAVAJ (Franz Schubert)
64. VEČER (Marjan Šijanec)
65. MUCA PREDE NITKE ZLATE (Keltska uspavanka)
66. BALU, BALERI (Uspavanka s Šetlandskih otokov)
67. LAHKO NOČ (Johannes Brahms)
68. VEČERNA VILA (Mehiška uspavanka)
69. ALI VEŠ, KOLIKO ZVEZDIC NA NEBU MIGLJA? (August Heinrich Hoffmann von Fallersleben)
70. SONCE ZA GORO ZASPI (Severnoameriška (indijanska) uspavanka)
71. DODIŠI, DODIŠI (uspavanka francoskih priseljencev v ZDA)
72. ČAS JE ZA POČITEK (Norveška uspavanka)

73. MIŠEK FIGA (Mila Prunkova – Utva)
74. PTIČEK IN ŠOLAR (povedal Bernard T.)
75. NAGROBNI KAMEN KURE BRSKLJE (povedal Bernard T.)
76. ŽIVEL JE MOŽ… (povedal Bernard T.)
77. PESMI O ŽIVALIH
PESEM O MAČKI IN MIŠKI (povedal Bernard T.)
PESEM O PSIČKU (povedal Bernard T.)
PESEM O KRAVI (povedal Bernard T.)
PESEM O KONJIČU (povedal Bernard T.)
78. MAČKA IN ZAUPLJIVA MIŠKA (pov. Bernard T.)
79. UMAZANCI – Andrej Šifrer
80. OČE – Tone Pavček
81. KAJ VSE JE TATA – Tone Pavček
82. NAJLEPŠA DNEVA – Saša Vegri
83. MOJ OČKA

STRAŠNICE – MIROSLAV KOŠUTA (1-39)
PIŠČE IŠČE PIŠKO
1. MRAVLJA SE ODPRAVLJA
2. PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
3. PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE
4. PIŠČE IŠČE PIŠKO
5. LOS JE VLEKEL VOZ
6. SINIČKA V PLENIČKAH
7. KAVKA S KAVKAZA
8. VLAK PA TAK
9. GOSKA IZ VOSKA
10. MIŠKA IN ZRNO
11. JEŽEK NESE GORO V HRIB
12. SLON NA MORJU
BESEDOVANJE
13. MISLIM
14. PRAVIM
15. VIDIM
16. LEŽIM
17. POJEM
18. ŠTEJEM
19. ZIDAM
20. GRADIM
MEDVEDJAKI
21. HROŠČKOVE PRAVLJICE
22. PRIŠLI SO MRAVLJINCI
23. DOGODEK V ZELENEM MESTU
24. POGOVOR O DOMU
25. POGOVOR O IGRI
26. MEDVEDJAKI
27. SEDEM MEDVEDJIH SLADKIH BESED
28. USPAVANKA
29. POGOVOR O TEMI
STRAŠNICE
30. MALI ANDRAŽ IN VELIKI A
31. LETALA PISALA
32. PISALA LETALA
33. LAŽNA O MOSTU
34. POT IN CESTA
35. PREBLIZU, PREDALEČ
36. JUNAŠTVA BREZ PRIČ
37. HIŠA GRE IZ MESTA
38. KADAR STREHA ZAZEHA
39. STRAŠNICE

PESMICE (ŠT. 1 – 185) IN UGANKE (ŠT. 1 – 261) – dreja
USPAVANKE
1. AJA TUTAJA
2. ANGELSKA USPAVANKA
3. CICIBAN ZASPI
4. DAN JE ŠEL
5. MEDVEDEK NI BOLAN
6. NINA NANA
7. NINA NANA 2
8. NINA NANA 3
9. SPANČEK ZASPANČEK (Vida Jerajeva)
10. SPI MALO DETE (na melodijo Hush little baby)
11. TIHO JE NOČKA PRIŠLA (W. A. Mozart)
12. USPAVANKA (France Filipič)
13. USPAVANKA (Mira Voglar)
IZŠTEVANKE in IGRICE
14. ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV…
15. ALEJLA
16. AN BAN PET PODGAN 1
17. AN BAN, PET PODGAN 2
18. BIBA LEZE.
19. BIBA 2
20. BIBA 3
21. BIBA 4
22. BIBA 5
23. BIBA 6
24. BIBA 7
25. BIBA LEZE 8 (Danilo Gorišek)
26. BIBA LEZE, BIBA GRE (Niko Grafenauer)
27. BOLHICA
28. ECI PECI PEC
29. EKATE PEKATE 1
30. EKATE PEKATE 2
31. FIDEL DAJČKA
32. IZŠTEVANKA
33. KRIŽ KRAŽ
34. KLOPA, KLOPA
35. KORAČNICA
36. NE GLEDA SEM… (Ob cesti)
37. KRICA KRACA (Mira Voglar)
38. MUCEK – ŽOGICA
39. PIKA, PIKA, PIČICA…
40. PIKAPOLONICA IN PIKE
41. TI LOVIŠ (Dane Zajc)
42. PRSTKI
43. PRSTKI 2
44. VESELA KORAČNICA (Mira Voglar)
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
45. BELE SNEŽINKE
46. PESEM ZVONOV
47. RINGARAJA
48. SLADOLED (po spominu zapisala Vida T. V.)
49. SIVA KUČMA
50. SNEŽENI MOŽ (Mira Voglar)
51. ZIMA, ZIMA BELA
52. ZVONČKI POJEJO (Jingle bells)
PESMICE O IN ZA MAMICE
53. KDO S POLJUBOM SLADKIM…
54. MATERINA ROKA (Vida Jerajeva)
55. MATI ZIBLJE
56. PIKA NOGAVIČKA
57. PRIJATELJICE LUTKE, DOBER DAN
58. KDO SE JOČE? (po spominu zapisala Vida T. V.)
59. AN BAN PET PODGAN
60. CVILIMOŽ (Fran Levstik)
61. ČREP – NA TLEH JE LONČEK
62. ČRNI KOS
63. JAGER PA JAGA (ljudska)
64. JEŽEK IN MEDVED (Mira Voglar)
65. JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO (ljudska)
66. JURIJ BENKO
67. KOS (Vida Jerajeva)
68. KROKODIL
69. KUKAVICA (Janez Bitenc)
70. MOJSTER JAKA International)
71. MAJHEN KUŽA (Boris A. Novak, poje Gojc)
72. MARKOVA SKRIVNOST (Jože Šmit)
73. MURNČKI (Romana Kranjčan)
74. NA PLANINCAH
75. PIKA POKA
76. PREŠTEJ (Neža Maurer)
77. PRVO LETO SLUŽIM
78. RAČKE
79. RAGLJICA
80. RDEČA ŽOGA
81. SRČEK DELA TIKA TAKA (Fran Milčinski Ježek)
82. ŠALICA ALI MALA ŠALA (B. A. Novak, poje Gojc)
83. ŠOLA
84. TROBENTICA (Mira Voglar)
85. ŠMENTANA MUHA
86. TRI MIŠI (Mina Voglar)
87. TRI MUCE ŠLE SO NA POTEP (Janez Bitenc)
88. V CIRKUSU (Feri Lainšček)
89. VEVERICA
90. VSAK NA SVETU MORA JESTI
91. ZAJČEK ZLATKO
92. ZVEZDICA, ZVEZDICA, LUČKA Z NEBA…
(Janez Bitenc)
93. ŽABJA NEZGODA (Anica Černejeva)
94. USPAVANKA (Janez Bitenc)
95. DEDEK MRAZ (Janez Bitenc)
96. DEDEK MRAZ 2 (Janez Bitenc)
97. DEDKU MRAZU V SLOVO (Janez Bitenc)
98. JURČEK IN SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
99. LEDENE SVEČE (Janez Bitenc)
100. NA SANEH (Janez Bitenc)
101. PRVI SNEG (Janez Bitenc)
102. SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
103. BOTER JEŽ (Janez Bitenc)
104. KOZA MEKA (Janez Bitenc)
105. MLINČEK (Janez Bitenc)
106. LABODA (Janez Bitenc)
107. MESEC IN LISICA (Janez Bitenc)
108. MRAVLJA IN POLŽ (Janez Bitenc)
109. MUZIKANTSKA (Janez Bitenc)
110. VLAK (Janez Bitenc)
111. VRABČEK (Janez Bitenc)
112. VRTILJAK (Janez Bitenc)
113. POMLADANSKO KOLO (Janez Bitenc)
114. TROBENTICA IN ZVONČEK (Janez Bitenc)
115. VESELA POMLAD (Janez Bitenc)
116. BALONČEK IN SONČEK (Janez Bitenc)
117. GOSAK IN GOSKE (Janez Bitenc)
118. KOS (Janez Bitenc)
119. MEDVEDEK NA MOSTIČKU (Janez Bitenc)
120. MIHA IN ŽABA (Janez Bitenc)
121. MUCA MRMRJAVKA (Janez Bitenc)
122. NA VRTILJAKU (Janez Bitenc)
123. PIKAPOLONCA (Janez Bitenc)
124. PETELINČEK IN PUTKE (Janez Bitenc)
125. POLŽEK SLINČEK (Janez Bitenc)
126. PO MED (Janez Bitenc)
127. POTOČEK (Janez Bitenc)
128. SRNICA MALA (Janez Bitenc)
USPAVANKE
129. PTIČJE DREVO (Janez Bitenc)
130. USPAVANKA (Janez Kuhar)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
131. BURJA PIHA (Janez Bitenc)
132. CINCA BINCA (Janez Bitenc)
133. CVIK – CVAK (Janez Bitenc)
134. DEKLICA MAJHENA (ljudska)
136. TALE NOGA
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
137. BINGALE BONGALE (Mira Voglar)
JESENSKE PESMI
138. BOTRA JESEN (Janez Kuhar)
139. AH, KAKO SO GRDI Z MANO (Lojze Krakar)
140. ANČKA BANČKA (Ljudska)
141. BALONČEK (Janez Kuhar)
142. BEŽIMO, TECIMO (ljudska)
143. BINČEK IN KOS (Janez Bitenc)
144. ČIČIPHU (Mira Voglar)
145. ČUDEŽNA KRILA (Janez Bitenc)
146. IŠČEMO MEDVEDKA (Janez Bitenc)
147. KAM, BARČICA KAM? (Janez Bitenc)
148. KJE JE LUNA (Janez Bitenc)
149. KRALJIČEK (Janez Bitenc)
150. LUNA IN KLAVIR (Janez Bitenc)
151. LUNA NA LADJICI (Janez Bitenc)
152. LUNA SANJA (Janez Bitenc)
153. LUNIN ROJSTNI DAN (Janez Bitenc)
154. LUNA ZASPANKA (Janez Bitenc)
155. MATJAŽEK IN LUNA (Janez Bitenc)
156. MEDVEDEK Z BALONČKOM (Janez Bitenc)
157. MEDVEDJI ORKESTER (Janez Bitenc)
158. MEDVEDKA (Janez Bitenc)
159. MEDVEDKOVO KOSILO (Janez Bitenc)
160. MESEC RADOVEDNEŽ (Janez Bitenc)
161. NA POT (Janez Bitenc)
162. RIBIČ (Janez Bitenc)
163. ROŽA NA SKALI (Janez Bitenc)
164. STEKLENI GRAD (Janez Bitenc)
165. V PRISTAN (Janez Bitenc)
166. ZVEZDICA V MORJU (Janez Bitenc)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
167. KUHINJA V PESKOVNIKU (Maja Planinc)
168. NA KOLENU (Oton Župančič)
169. NAŠA ŠPELA (ljudska)
170. SINKO ŠTEJE (Miroslav Košuta)
171. SONČEK SIJE (ljudska)
172. TRARA TRARA (ljudska)
173. MOJČINA PESEM (Marjan Kozina, Fran Milčinski)
PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU
174. SLEDI (Damjana Kenda Hussu)
175. KAJ VSE ZNAMO (Janez Bitenc)
176. KUŽEK MALI (M. Aparnik)
177. MUREN, PRIDI IZ LUKNJICE (ljudska)
178. NAGAJIVKA (Danilo Gorinšek)
179. PADAJ, PADAJ MILI DEŽEK (Mila Voglar)
180. NIČ NE JOKAJ, SESTRICA (J. Haydn / J. Humar)
181. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU (Janez Bitenc)
182. PETELINČEK JE NA GORO ŠEL (ljudska)
183. PLEZA MUCEK (Neža Maurer)
184. SREČO SMO NAŠLI (Janez Bitenc)
185. ŽABEC KUKEC (Janez Bitenc)

UGANKE (1 – 261)

1. PRSTKI

PRVI PRAVI JEJMO,
DRUGI PRAVI PIJMO,
TRETJI PRAVI, KJE BOMO PA VZELI,
ČETRTI PRAVI V MAMINI SKRINJI,
PETI PRAVI JAZ BOM PA MAMICI POVEDAL.
POK POK POK .

2. PESEM PRSTKOV

PRVI PRAVI: JEJMO IN SE DOBRO IMEJMO.
DRUGI PRAVI: PIJMO IN SE VESELIMO.
TRETJI PRAVI: KJE DOBIMO,
DA TREBUŠČKE ZDEBELIMO?
ČETRTI PRAVI: V KAŠČO VLOMIMO,
MAMICI VZEMIMO.
PETI IZ ZIBKE GLEDAL, MAMI VSE POVEDAL.
PA REČEJO BRATCI: TEPMO GA,TEPMO GA,
TEPMO GA.

3. PRSTKI
PALČEK PRAVI – JEJMO, JEJMO,
KAZALČEK PRAVI – PIJMO,PIJMO,
SREDINČEK PRAVI – JA, SAMO KJE DOBIMO?
PRSTANČEK PRAVI – MAMICI V SKRINJICI VZEMIMO,
MEZINČEK PA JE IZ ZIBKE GLEDAL,
PA VSE MAMICI POVEDAL.
TITITI MEZINČEK TI,
KER SI MAMICI POVEDAL.

4. ENCI BENCI NA KAMENCI – Roman Gašperin

TA JE V VODO PADEL,
TA GA JE VEN IZVLEKEL,
TA GA JE IZ OBLEKCE SLEKEL,
TA GA JE DAL V POSTELJCO AJAT,
TA JE PA MAMICI POVEDAL,
POL SO GA PA TA, PA TA, PA TA PA TA NABUTAL,
TI TI TI, KAJ SI PA MAMICI POVEDAL.

5. ZA ROJSTNI DAN – Medvedek Pu

KO ZA TEMNIMI GORAMI,
SONČECE ZAIDE,
K TVOJI BELI POSTELJICI
VEVERIČKA PRIDE.

PA TI ČISTO TIHO,
NA UHO ZAŠEPEČE,
LJUBO DRAGO DETECE,
MNOGO, MNOGO SREČE.

6. MIC MUC, MIC MAC

MIC MUC, MIC MAC, DVE MAČICI
POVZDIGNETA GOR TAČICI.
IN MUC KRIČI IN MAC KRIČI:
MARIČKA, MAMA NE PUSTI!

Mi je pa v spominu še ena pesmica, kjer se Marička igra z vžigalicami, ampak žal samo še refren, tako da… Všeč mi je ideja, da bi zbrale stare otroške pesmice, se mi zdi, da kar zadiši po babicah… – poli99

7. SNEŽINKE

Tiho, čisto tiho, stopajo copatki.
Gazijo po snegu trije majhni škratki.
Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta zima nanje sneg potresa

Prvi se zmrduje, sneg je huda reč.
Drugi obupuje, kje je naša peč.
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo hranil med spominke.

Nič mu ne povejmo, da se bo stopila,
da se v dežno kapljo, kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke, smeje se čez breg
in lovi v ročice drobni beli sneg.

Pesmico si brundam po spominu iz enega lušnega otroškega CD-ja, zato vam avtorja žal ne morem napisati. Pesmica se je zjutraj prikradla vame, ko jo je prepeval moj sine in kar noče oditi iz spomina … naj tudi vam pričara skomine na beli snegec in vam polepša dan … Medi Pu

8. SANKAŠKA POLKA (Čuki)

Zima, bleda starka, je snega nasula
drevje v bele čevlje zopet je obula.
Z belo je preprogo travnik pogrnila,
a veseli potok ves leden molči.

Ptički pa na vejah žalostno čebjajo,
niso nič veseli, nič se ne igrajo.
Le mladina vriska, sanke že pripravlja,
a snežen možic že za vasjo stoji.

Fantič mlad prisanka se, švc… izza ovinka,
a za njim boječe se stiska mala Tinka.
Tam na klancu za vasjo danes je vse živo,
vsa mladina sanka se, zima je že tu.

9. SNEŽINKA MARINKA

SNEŽINKA MARINKA
IMA SESTRIC OBILO,
SO OTROKOM POZIMI
NAJLEPŠE DARILO.

RAJAJO, PLEŠEJO
IN SE VRTIJO,
DOKLER NA ZEMLJO
SE NE SPUSTIJO.

SNEŽINKA MARINKA
PA SI NAJBOLJ ŽELI,
DA SE NA ______ (OTROKOVO IME)
NOSKU STOPI.

Ker še ni ta pravih snežink, pa vam pošiljam še jaz eno. Lep Miklavžev večer vam želim, Tina

10. PRIMORSKA (povedal Bernard T.)

T’m gwori n’ gwori, (Tam gori na gori,)
pr’ svjtm Mhwori, (pri svetem Mohorju,)
s’m tjekla, s’m pala, (sem tekla, sem padla,)
n’rdilu štrbunk! (je naredilo štrbunk!)

11. PUSTITE NAM TA SVET

PUSTITE NAM TA SVET,
NEDOLŽEN IN DRUGAČEN,
DA VSAK, KI VANJ JE UJET,
BO ČIST IN NEPOPAČEN.

Je to mogoče ta…? – Medvedek Pu

12. ČE VPRAŠA TE KDO – Janez Bitenc

ČE VPRAŠA TE KDO
HEJ, BRATEC KAKO?
PO LESU POTRKAŠ
IN REČEŠ LEPO.

Upam, da je to to. LP – Simis

13. SNEŽAK

POLOŽIMO NA TLA KEPO SNEGA,
POGLEJTE, SNEŽAK ŽE NOGE IMA,
ŠE TREBUH IN GLAVO IN NOS IN OČI
IN ŽE SE SNEŽAK VESELO SMEJI.

POKUKA ŠE SONCE IZZA OBLAKA,
S TOPLIMI ŽARKI BOŽA SNEŽAKA,
SNEŽAK SE PRESTRAŠI, MOČNO ZAKRIČI:
OJ, SONČECE LJUBO, TO ME BOLI!

HITRO SE SONCE SKRIJE ZA OBLAK,
ŽARKOV BOJI SE SNEŽENI JUNAK,
ČE SE GA SONCE PRIJAZNO DOTIKA,
OSTANE OD NJEGA LE LUŽA VELIKA.

Kar naprej pojemo eno o snežaku… – deka

14. MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA

MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI BREZ TELEFONA V DALJAVO
SLIŠIŠ KLIC SRCA…
MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI TI LASTNA BOLEČINA NE
PREŽENE MISLI NA DRUGE…
MAMA, TI SI LJUBEZEN,
KI ZAČUTI VSAKO STISKO
OTROŠKEGA SRCA.

MAMA, TI SI IME,
KI V SRCU NIKDAR NE UMRE…
MAMA, TI SI IME,
KI GA PONAVLJA SRCE…
MAMA, TI SI IME,
KI VEČNA ZAHVALA MU GRE…
MAMA, TI SI TOPLA, NEŽNA DLAN,
MAMA, TI SI NASMEH, KI POLEPŠA DAN,
MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA.

Z upanjem, da ti bo v pomoč, Anaya

15. ENO BOUHCO LJUBIM

ENO BOUHCO LJUBIM,
V MOJI SRAJČKI SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
MENE VSE SRBI.

ČAKAJ, ČAKAJ BOUHCA,
DA TE ULOVIM,
STRL TI BOM GLAVCO,
ZLOMU VSE KOSTI.

Jaz znam uno… – xena

16. NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON

NA NEBU ZVEZDIC JE MILIJON,
VSA NOČ JE RAZSVETLJENA.
MILIJON JE PTIC,
MILIJON CVETLIC –
A MAMICA LE ENA!

Da te kar prijetno pri srcu stisne ! LP Vanja

17. GUSARSKA – Romana Kranjčan

MI SMO STRAŠNI GUSARJI,
STRAH, TREPET MORJA,
MI SMO STRAŠNI GUSARJI,
VES SVET NAS POZNA.

SKOZI BITKE IN NEURJA
NAŠA SLAVNA LADJA PLUJE,
KAPITAN NAŠ ENOOKI
PA NAČRTE NORE KUJE.

HEJ, HAJ, HEJ, HAJ
MI SMO GUSARJI!
HEJ, HAJ, HEJ, HAJ,
MI SMO GUSARJI!

VSA POSADKA JE IZBRANA,
LE NAŠ KUHAR, TA JE JOJ!
NE NAPOLNI TI TREBUHA,
LAČEN SPAT BOŠ ŠEL NOCOJ.

ŽGANCI KAKOR ŽAGOVINA
IN BETONSKI SO POLPETI
IN POLENTA, DA TE FENTA
GUMIJASTI SO ŠPAGETI.
PAZI, PAZI, KUHAR DRAGI,
DA NE PADEŠ NAM ČEZ KROV,
ČIMPREJ SE NAUČI KUHAT,
AL’ PA PLAVAL BOŠ DOMOV!

HEJ, HAJ, HEJ, HAJ….

MI SMO STRAŠNI GUSARJI…

Besedilo nam je še ostalo… Lep dan! – Vladka

18. ENO ROŽCO LJUBIM

ENO ROŽCO LJUBIM,
V MOJEM SRČKU SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
V MENI SE SMEJI.
DOM NJEN PRI OTROCIH IN PRI DELU JE,
LJUBA ZADOVOLJNOST ROŽCI JE IME.

PA SO VČASIH DJALI:
“SREČA JE BLAGO!”,
MEN’ JE ZADOVOLJNOST
LJUBŠA KOT ZLATO.
TAM, KJER MIR PREBIVA,
SE PRAV SLADKO SPI,
NAJ SI BO NA SLAMCI
AL NA PERNICI.

Obstaja še tretja kitica, pa je jaz ne znam več. Je pa to ena prastara pesem, meni jo je pela moja babica, njej pa njena (!) In ima eno zvrhano mero modrosti v sebi! Tudi jaz jo pojem sinkotu in je ena njegovih najljubših. – Skr bna

19. ENO ROŽCO LJUBIM

ENO ROŽCO LJUBIM,
V MOJEM SRČKU SPI,
KAMOR GREM, ME SPREMLJA,
V MENI SE SMEJI.
DOM NJEN PRI OTROCIH IN PRI DELU JE,
LJUBA ZADOVOLJNOST ROŽCI JE IME.

V KRIŽIH IN TEŽAVAH ROKO JI PODAM,
NA POTEH ŽIVLJENJA JO ZA VARHA IMAM.
UBOGA TI SKOPUŠKA,
SPRAVLJAŠ VKUP BLAGO
MEN JE ZADOVOLJNOST
LJUBŠA KOT ZLATO!

V SOBI MI KRALJEVI ZIBKA TEKLA NI,
VENDAR SONCE SVETI V MOJI IZBICI.
TAM, KJER MIR PREBIVA, SE PRAV SLADKO SPI
NAJ SI BO NA SLAMCI AL NA PERNICI.

Jaz se pa spomnim takole: pač po spominu, ko so jo še vrteli na radiju: – šestica

20. OČKA KORENJAK

KO SE ZVEČERI,
PRI NAS DOMA NIHČE NE SPI,
LE STRAHOVI PRAV GLASNO SMRČIJO,
SE NIKOGAR NE BOJIJO.

JAZ PA NOČEM IN NE MOREM SPATI,
DOKLER SE PRED VRATI
NE POJAVI VELIK IN MOČAN,
KOT NAJVEČJI VELIKAN.

ME V NAROČJE VZAME
IN TESNO OBJAME,
ALI VESTE KDO JE TA JUNAK?
MOJ OČKA, OČKA KORENJAK.

Ko ste že pri očkih, tudi naša deklica je ob zaključku na materinskem dnevu, ki so se ga udeležili vsi krajani recitirala še pesmico za očke, ker bi bili drugače prikrajšani – saj imajo naši otroci radi tudi očke in ne le mamice – POLONA

21. NAJBOLJŠI OČKA

MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
ZATO, KER ME NIKOLI NE POFOČKA,
KO GREVA SE SKRIVALNICE IGRAT.
IN KADAR NA SPREHODU SE UTRUDIM,
NEMUDOMA ME POSADI ZA VRAT.

MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
SAJ VSE MI VRAGOLIJE OPROSTI
IN VEDNO MI KUPUJE SLADKARIJE,
ČEPRAV POTEM SE MAMA NANJ JEZI.

MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
KER ZJUTRAJ, KO GREM V VRTEC,
MI VEDNO ČOPKE NAREDI
IN KER POPOLDNE SE IZ SLUŽBE
STRAŠANSKO MU DOMOV MUDI.

MOJ OČKA JE NAJBOLJŠI OČKA,
KER VSAK VEČER MI PRAVLJICO POVE
IN LAHKO NOČ S POLJUBČKOM MI ŽELI:
“SLADKO ZASPI MOJ MALI ŠKRAT!”

IN KO ODIDE, LUČ UGASNE,
A NIKDAR NE ZAPRE DO KONCA VRAT.

LP Vanja

22. DEŽEK PADA – izštevanka

DEŽEK PADA TIP, TIP, TIP (s prsti ropotaš)
MOČ POLJE MOČI HRIB.
TOČA VSUJE SE Z NEBA (tolčeš s pestmi)
TRIPA TROPA ROPOTA.
LIRE LAJ V SONČNI SJAJ
BOŽA AJ AJ AJ. (pobožaš otroka).

23. MATIJA MATAJA

MATIJA MATAJA
HRUŠKE PRODAJA.
HRUŠKA MU ZGNIJE,
MATIJA PA VPIJE.

24. SPANEC – Machio Mado (prevod Janja Majcen)

Ponoči,
ko se tiho
dvoje okenc mojega telesa zastre,
se tudi dvoje okenc
vseh bitij vseh vrst,
tistih na nebu,
tistih v morju in na kopnem,
prav narahlo zastre.

Da se ne bi slučajno kakšne sanje
pomešale s kakšnimi drugimi.

25. PESEM – Machio Mado

Ptiček,
se kaplja rose
izpod neba srebri?

Je cvetni popek pesmi?

Daj, da te pobožam,
majčkeno, samo z očmi.

26. CIGU MIGU (ljudska)

Cigu Migu
mačke strigu,
rep odrezal,
vrgel stran.

27. SNEGULJKA – Bina Štampe Žmavc

Živa se igra, da je mrtva
Sneguljka z rožnimi brsti…
In trije kraljeviči potrti
klečijo ob njeni krsti…

Živa pa – kot da ni živa –
niti ne migne s prsti.
Dokler ne poljubi je Živko,
zadnji kraljevič v vrsti.

Potlej oživi kot kraljična
in teka z Živkom po trati,
a druga dva kraljeviča
morata na delo s škrati.

28. KROKODIL

LENO HODI, LENO PLAVA,
LENO SONČI SE OB VODI.
KROKO, KROKO, KROKODIL,
KROKO, KROKO, KROKODIL.

KO PA SONCE GRE ZA OBLAKE,
SOLZE TOČI, TOČI TAKE.
KROKO, KROKO, KROKODIL,
KROKO, KOROKO, KROKODIL.

29. ČRN MOŽ

PO CESTI GRE EN ČRN MOŽ,
ČRN MOŽ, ČRN MOŽ.
NA RAMI NESE VELIK KOŠ,
VELIK KOŠ, VELIK KOŠ.
V KOŠU, KOŠU PA TRIJE BELI MUCKI SPE.
V KOŠU, KOŠU PA TRIJE MUCKI SPE.

30. SRNICA MALA

SRNICA MALA
KAJ SI ŽE VSTALA
IN POKAZALA UŠESKA MI DVA?

FANTKA JE UZRLA
IN JO UCVRLA
V GOZDIČ ZELEN, KJER SVOJ DOMEK IMA.

31. KUŽEK MALI

KUŽEK MALI, BOBI ZALI,
DAJ POKAŽI TAČKE MI.
ČE PA NOČEŠ, POTLEJ PAZI,
DA TE FANTEK NE DOBI.

KUŽEK MALI SE JE USTRAŠIL
IN POKAZAL TAČKE MI.
ENO BELO, DRUGO ČRNO,
ZRAVEN PA ŠE REPEK SIV.

32. ČRNI KOS

LEPO MI POJE ČRNI KOS, HA, HA, HA, HA.
LEPO MI POJE ČRNI KOS,
OJ ČRNI KOS, OJ ČRNI KOS.

TAM, V ZELENEM BUKOVJU, HA, HA, HA, HA.
TAM, V ZELENEM BUKOVJU,
OJ BUKOVJU, OJ BUKOVJU.

PRIŠLA STA PA JAGRA DVA, HA, HA, HA, HA.
PRIŠLA STA PA JAGRA DVA,
OJ JAGRA DVA, OJ JAGRA DVA.

DA BI KOSA STRELJALA, HA, HA, HA, HA.
DA BI KOSA STRELJALA,
OJ STRELJALA, OJ STRELJALA.

KOS JE BIL TEH ŠPASOV SIT, HA, HA, HA, HA.
KOS JE BIL TEH ŠPASOV SIT,
TEH ŠPASOV SIT, TEH ŠPASOV SIT.

POJ`TA JAGRA SE SOLIT, HA, HA, HA, HA.
POJ`TA JAGRA SE SOLIT,
OJ SE SOLIT, OJ SE SOLIT.

Malo sem pregledovala tvojo zbirko pesmic za otroke in sem se jih spomnila še nekaj, ki smo jih mi peli v vrtcu. Žal ne vem avtorjev in točnih naslovov pesmic, upam pa tudi, da nisem v teh 25 letih kakšne kitice pozabila. Pravkar si jih pojem. Upam, da slišiš. :-)))) – popek (29-32)

33. TRI DNI PA POL

TRI DNI PA POL
NE GREMO ŠE DOMOV.
DOMA SO STARI DEDI
SO SITNI KOT MEDVEDI.

TRI DNI PA POL
NE GREMO ŠE DOMOV.
DOMA SO STARE BABE
SO SITNE KAKOR ŽABE.

Zdajle mi je še eno pesmico povedala nečakinja, naslova ne vem, mogoče jo katera od vas že pozna. Pa veliko pesmic. – Maja

34. PRVIČ V ŠOLI

OD SVOJE DRAGE MAMICE
SEM V NOVI DOM PRIŠEL.
V NJEM PISAL, RISAL,
ČITAL BOM IN ŠTEL.

IN PESMICE IN PESMICE
SE PETI BOM UČIL,
DA Z NJIMI SVOJO MAMICO
BOM KDAJ RAZVESELIL.

35. JESEN

VETER PIHA, LISTJE PADA
ŽE DREVESA GOLA SO.
LISTJE GRABIM V KOŠEK TLAČIM,
NESEM GA ZA KRAVICO.

LASTOVICE DROBNE PTICE,
SKUPAJ SO SE ZBRALE VSE,
DA JIH MRAZEK TU NE NAJDE
V TOPLE KRAJE ODLETE.

36. PESMICA O SNEGU / ZIMSKA (Janez Bitenc)

S SIVIH OBLAKOV NA DOL IN BREG
PADA, PADA BELI SNEG.

V TOPLIH KOŽUŠČKIH IN NA SANEH,
MALČKI DRSE PO BELIH TLEH.

V BREGU ZA HIŠO SNEŽAK STOJI,
MALČKE GLEDA, GOVORI.

PADAJ, LE PADAJ BELI SNEG,
DA BO NA BREGU VRISK IN SMEH.

37. TI SI MOJ SONČEK – Agropop

SKROMEN SEM FANTIČ IZ HRIBOVSKE VASI,
RAD BI SE OŽENIL, A NOBENE ZAME NI,
CELE DNEVE SE PO VASI S TRAKTORJEM PODIM,
GLEDAM MLADE PUNCE, A NOBENE NE DOBIM.
IN ČAKAM IN ČAKAM IN KRAVE MUKAJO,
IN ČAKAM IN ČAKAM ŠE PUJSI JOKAJO.
A VŠEČ MI JE MICI S SOSEDNJE VASI,
NJO BI VZEL, ZATO POJEM JI:

TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.

LEPO SEM SE OBLEKEL, V VAS SEM SE PODAL,
RUKNU SEM EN ŠNOPS, PUŠELC SEM NABRAL,
PREKRIŽAL SEM SE DVAKRAT, ZDAJ JE ŠLO ZARES,
BIL SEM ŽE NA VRATIH – KORAK DO NEBES.
ODPRLA MI JE MICI, LEPA KOT TRIGLAV,
OPOJNO JE DIŠALA PO VONJU MLADIH KRAV,
ZAVRISKAL SEM OD SREČE, PETELIN JE ZAPEL,
O, DRAGA MOJA MICI, JAZ BI TE VZEL. JE-E
MICI, MICI, O MOJA MICI,
MICI, MICI, BODI MOJA MICI,
MICI, MICI, O MOJA MICI,
MICI, MICI, BODI MOJA MICI.

TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.

MICI SEM POROČIL, SREČNA SVA BILA,
OTROKE SVA IMELA, HIŠO IN ŠE PSA,
A KMALU JE MINILA VSA ROMANTIKA,
DRUGAČE SE KONČALA BO TA PESMICA.
OD DOMA SEM UHAJAL REDNO VSAK VEČER,
ZATO SE JE DOMA VNEL VÉLIKI PREPIR.
ZA MLADIMI SEM KIKLAMI GLEDATI ZAČEL,
ZA MLADO JOŽEFINO ZDAJ SEM SE OGREL
IN ZDAJ NEŽNO POJEM
JOŽI, O JOŽI, LJUBIM TE, JOŽI, JOŽI, O JOŽI.

TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.

TI SI MOJ SONČEK, MOJ ZLATI SONČEK,
S TEBOJ SEM SREČEN, S TEBOJ SEM MLAD.
IN ČE NE VEŠ ŠE, KAKO TE LJUBIM,
NAJ POVEM TI, IMAM TE RAD.

Tu sem ti prekopirala celotno besedilo, morda si ti želela le refren, a morda ti bo celotno besedilo tudi v kakšno pomoč. – Vodnarka

38. PALČKI GREDO NA IZLET – Janko Moder

VSI PALČKI POLŽA VPREŽEJO
IN SEDEJO V KOČIJO;
NA MORJE JO UREŽEJO:
“HEJ, MUŠNICE, ADIJO!”

PO VODI SE VOZARIJO
V OREHOVIH LUPINAH,
MED LOKVANJI KRMARIJO
PO ŽABNATIH PLITVINAH.

“POMOČ! POMOČ!” KRIČE VSE VPREK
“KER PLAVATI NE ZNAMO!”
ZELENA ŽABA JIH NA BREG
REŠUJE ŠTUPORAMO.

GOSTIJO POTLEJ NAREDE
IN GODEV VNETO GODE.
NA PLESU BRUSIJO PETE
IN PRAZNIJO POSODE.

ZVEČER SE NA MOČVIRSKI SLAK
NAVEŽE DRUŽBA MALA,
DOMOV ODPELJE RACMAN VLAK,
KER POLA STA ZBEZLJALA.
IN KO SE SREČNO VRNEJO
Z NEDELJSKEGA IZLETA,
KRESNICE BRŽ UTRNEJO
KAR JIH PO GOZDU LETA.

Do ene sem se uspela dokopat, ostale sledijo drugič. Tale je ena simpatična kartonka, na vsaki strani ena kitica in ustrezna (zelo simpatična) ilustracija. – majav

39. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI

KAJ DELAJO POLHI POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO POLHI POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.

KAJ DELAJO ŽABE POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO ŽABE POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.

KAJ DELAJO JEŽI POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO JEŽI POZIMI?
SPIJO, SPIJO, GLEJ TAKO.

KAJ DELAJO PA MEDVED POZIMI,
KO DOL IN BREG POKRIJE SNEG,
KAJ DELAJO PA MEDVED POZIMI?
SPI, SPI, GLEJ TAKO.

40. ŽIGA ŽAGA

ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
IZ GOZDA SEM ODMEVA.
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
KDO TAKO PREPEVA?

ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
OČKA DRVA ŽAGA.
ŽIGA ŽAGA, ŽIGA ŽAGA
SINEK MU POMAGA.

ZDAJ PA HITRO, ZDAJ PA HITRO
DRVA NALOŽIMO.
Z NJIMI MRAZEK, Z NJIMI MRAZEK
S HIŠE NAPODIMO.

41. PUSTNA

TRALALA, HOPSASA,
PUSTNE SMO ŠEME,
TRALALA, HOPSASA,
NIČ NISMO LENE.

TRALALA, HOPSASA,
MI SE VRTIMO,
TRALALA, HOPSASA
IN VESELIMO.

42. POMLADNA

NA POLJU ROŽICE CVETO,
NA DREVJU PA PTIČKI POJO,
Z NEBA NAM SIJE SONČEK ZLAT,
ŽE PRIŠLA JE K NAM POMLAD.

IZ GOZDA SEM PA ZNANI GLAS
NAZNANJA, DA PRIŠLA JE V VAS
SPET DROBNA MILA KUKAV`CA,
SRCA MOJ`GA LJUBICA.

43. BOBENČEK

BAMBERBAM, BAMBERBAM,
BOBENČEK MI JE IME,
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
TU STA PA ŠE PALČKI DVE.

BAMBERBAM, BAMBERBAM,
ČE VAM NI KAJ PRAV, GOSPOD,
BAMBERBAM, BAMBERBAM,
JO POPIHAMO OD TOD.

44. PRSTKI

PALČEK JE ZBOLEL.
TA (KAZALČEK) GA IMA RAD,
TA (SREDINČEK) GA DAJE SPAT,
TA (PRSTANČEK) MU ŽGANČKE SKUHA,
TA (MEZINČEK) MU VSE POJE.

45. SLADOLED

Po kosilu, po večerji,
prija sladoled…

46. GOS

GAGAJ, GAGAJ GOS,
DEDEK HODI BOS,
BABICA GA JE SEZULA,
SAMA SE OBULA.

Zadnji dve pesmici sem napisala po spominu, zato ne vem, če je naslov pravi… Našla sem moj zvezek za glasbeno vzgojo iz prvega razreda. Notri je kar nekaj pesmic… Najbolj pa so me razveselile risbice, ki sem jih narisala kot 7 letna punčka. – popek (37 – 46)

47. MALI BITLES (po spominu zapisala Vida T. V.)

O, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram,
frizerji me lovijo, ker dolge lase imam.

Pa pride povabilo, pa pride poštar k nam,
a v povabilu piše, k frizerju sem poslan.

Vsi robčki so že mokri od moj’ga jokanja,
a meni so pa rekli: »Ti buča, biteljska!«

48. MARTINOV LULČEK – Andrej Šifrer

Majhna svečka, ki ni iz voska,
prilezla je naš’mu Martinu iz noska, majhnega noska.
V temi vidim dve majčkeni lučki
pa prilepim Martinu, en’ga lubčka na učki, majčkeni lučki.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.
Streha se trese, naš mulc pa kriči,
ko majhen zobek na svobodo hiti, to pa boli!
Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo
temu geniju, ki je iznašel dudo, dudo za male.
A njegov oči zvoni po toči,
njegov metuljček zdaj živi v puščav’.
Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.
Majhen lulček sredi trav,
velik lulček kot Triglav.
Martinov lulček…
Blagor Martinu, saj njegov lulček
bo še metuljček sredi trav.

49. SLIŠALA SEM PTIČKO PET’ – ljudska

SLIŠALA SEM PTIČKO PET’, ZAPELA JE KU-KU.
K’TERA MORA NEK’ TO BIT’, KI POJE TAK LEPO?

TO JE GOTOVO KUKAV’CA,
JE MOJ’GA SRCA LJUBICA.
KUKU, KUKU, KUKU, KUKU,
TAKO JE KUKALA.

DEKLE PASLA JE OVCE, ZAČELA ZVEZDE ŠTET’.
RADA B’LA BI ZVEDELA, KEDAJ BO TREBA UMRET’.

ZGLASILA SE JE KUKAV’CA,
PRAV ŽALOSTNO ZAKUKALA.
KUKU…

KAJ TE BOM POSLUŠALA, ZA NORCA ME IMAŠ,
SEM TE DOST’KRAT SLIŠALA, VEM, KAKŠEN GLAS IMAŠ.

A KUKAV’CA JE KUKALA, NA VEJI SE JE GUGALA.
KUKU…

50. DVIGA PLAMEN

DVIGA PLAMEN SE IZ OGNJA
TABORIŠČA NAŠEGA,
KI POD GORO MIRNO SPAVA
SREDI GOZDA TEMNEGA.

TAM ŠOTORI SE BLEŠČIJO,
PRAPOR SREDI NJIH VIHRA
IN OZNANJA VSEJ PRIRODI,
KJE JE TABORNIK DOMA.

POSLUŠAJTE, BRATJE, SESTRE
GOZDA JELOVEGA SPEV,
PESEM VELIKE PRIRODE
TIHI GORSKI NJEN ODMEV.

51. LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO – ljudska

LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO,
TIDREJA, DREJA, TI DROM.
DA SI BOŠ STESAL BARČICO,
TIDREJA, DREJA TI DROM.

JE SMREČICA POSEKANA, TRIDEJA…
JE BARČICA PRIPRAVLJENA, TIDREJA…

JE BARČICA PRIPRAVLJENA, TIDREJA…
NA MORJE JE POSTAVLJENA, TIDREJA…

ODRIN, ODRIN OD KRAJA PREČ, TIDREJA…
NE BOŠ ME VID’LA, LJUB’CA VEČ, TIDREJA…

JE BARČICA ZAPLAVALA, TIDREJA…
JE DEKLICA ZAJOKALA, TIDREJA…

SKLENILA BELE JE ROKE, TIDREJA…
TOČILA GRENKE JE SOLZE, TIDREJA…

52. LIPA ZELENELA JE – ljudska

LIPA ZELENELA JE
TAM V DIŠEČEM GAJU,
S CVETJEM ME POSIPALA,
D’JAL SEM, DA SEM V RAJU

VEJE RAZTEZAVALA
K NEBU JE VISOKO,
MENI PA JE DO SRCA
SEGALA GLOBOKO.

PTIČICE JE LIPICA
V SENČICO VABILA,
KADAR LEŽAL SEM POD NJO,
ME JE OHLADILA

ZDAJ PA ŽE JE REVICA
SKORAJ OVENELA,
CVETJE, LISTJE ZELENO
ZIMA JI JE VZELA

SPAVAJ, DRAGA LJUBICA!
VEČNO NE BOŠ SPALA,
NOVA POMLAD ZELENA
NOV BO CVET POGNALA.

ZOPET BODO PTIČICE,
PTIČICE VESELE,
PESMI NAM PREPEVALE,
PESMI ŽVRGOLELE.

53. PRIŠLA BO POMLAD – ljudska

PRIŠLA BO POMLAD, UČAKAL BI JO RAD
DA BI ZDRAV, VESEL, LEPE PESMI PEL.
TO ME VESELI, TRAV’CA ZELENI,
DROBNA PTIČICA PA ŽVRGOLI.

PRIŠLA KUKAV’CA, MOJA LJUBICA
IN BO KUKALA IN PREPEVALA.
KUKALA KUKU, PEVALA TAKO,
DA BI VEDNO NAM TAK’ LUŠTNO B’LO!

54. HIMNA MEDVEDKOV IN ČEBELIC

RAD MEDVEDEK SE SMEJI,
BRUNDA, BRUNDADA,
DELA, PA SE NE BOJI
BRUNDA, BRUNDADA.
VSE MEDVEDKA VESELI, VESELI,
KAR NARAVA GA UČI
VSE MEDVEDKA VESELI, VESELI,
KAR NARAVA GA UČI.

MALE PA ČEBELICE,
ZUM ZUM, ZUM ZUM ZUM,
PRIDNE SO IN DELAVNE,
ZUM ZUM, ZUM ZUM ZUM.
KO V NARAVO POLETE, POLETE,
SONČECA SE VESELE,
KO V NARAVO POLETE, POLETE,
SONČECA SE VESELE.

NAŠA JE DRUŽINICA,
ZUM ZUM, BRUNDADA,
VEDNO VEDREGA DUHA,
ZUM ZUM, BRUNDADA.
KO ODRASLI BOMO MI, BOMO MI,
TABORNIKI BOMO VSI,
KO ODRASLI BOMO MI, BOMO MI,
TABORNIKI BOMO VSI.

55. AL ME BOŠ KAJ RADA IMELA – ljudska

AL’ ME BOŠ KAJ RADA IMELA,
KO BOM NOSIL SUKNJO BELO,
SABLJICO PRIPASANO,
PUŠKICO NABASANO?

JAZ BI TE ŽE RADA IMELA,
KO BI LE SIROTA SMELA,
PA MI OČKA IN MAMCA BRANIJO,
KER IMAŠ PREMAJHNO KAJŽICO.

KAJŽICA RES NI VELIKA,
PA SEM FANTIČ, KOT SE ŠIKA.
ČEZ EN MESEC AL PA DVA
SE BOŠ TI ZA MANO JOKALA.

JAZ SE ŽE NE BOM JOKALA,
SI BOM RAJŠI DRUZGA ZBRALA,
TACGA K’ ‘MA ZADOST’ BLAGA,
HIŠICO PA V ŠTUKA DVA.

K’TERI IMA VISOKE HIŠE,
TIST’ PA TEBE NE POIŠ’E.
K’TERI IMA ZADOST’ BLAGA,
TIST’ PA TEBE NE POZNA.
V CAJTENGAH JE DOST OGLASOV,
SI BOM ZBRALA TACGA, K’ MI BO PASOV,
PA NAJ BODE STAR AL’ MLAD,
DA JE LE ZADOST BOGAT.

KAJ SE BOŠ TI TOLK NOSILA,
KAKOR DA B’ TI SAMA BILA.
SAJ SE K’TERA ŠE DOBI,
KI JE LEPŠA KAKOR TI.

56. DOBER TEK

DOBER TEK, DOBER TEK,
VSEM VAM ŽELIM.
DOBER TEK, DOBER TEK
VSEM VAM ŽELIM

ŽLICE ZDAJ V ROKE VSI,
SAJ SMO ŽE LAČNI MI.
DOBER TEK, DOBER TEK,
VSEM VAM ŽELIM.

57. KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL – ljudska

KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL,
PRIDI MI POVEDAT,
DA TI BOM POMAGALA
PUNKELJČEK ZAVEZAT.

PUNKELJČEK VEZALA BOM,
MILO SE JOKALA BOM,
KER TE NE BODO VIDELE
VEČ MOJE OČI.

KADAR BOŠ NAZAJ PRIŠEL
PRIDI MI POVEDAT
DA TI BOM POMAGALA
PUNKELJČEK RAZVEZAT

PUNKELJČEK RAZVEZALA BOM,
SLADKO SE SMEJALA BOM,
KER TE BODO VIDELE
SPET MOJE OČI.

58. KAJ NAM PA MOREJO

KAJ NAM PA MOREJO, MOREJO, MOREJO
KAJ NAM PA MOREJO, ČE SMO VESEL.
CVEKE NAM TALAJO,…

NIČ NAM NE MOREJO…

59. KATJUŠA

ZACVETELE JABLANE IN HRUŠKE,
VSTALE SO MEGLICE IZNAD REK.
PRIŠLA JE NA STRMI BREG KATJUŠA,
PRIŠLA NA VISOKI STRMI BREG.

IN ZAPELA PESEM ČEZ POLJANE
O SOKOLU ŠIRNIH JE PLANJAV,
IN O NJEM, KI LJUBI GA VDANO,
KI JI PISMO DROBNO JE POSLAL.

TI LETIŠ OD DRUGIH PTIC HITREJE,
MOJO PESEM NESI V DALJNI KRAJ,
PARTIZANU, KI NAM BRANI MEJE,
LEP POZDRAV KATJUŠIN MU PREDAJ.

MISLI NAJ NA LJUBICO EDINO,
KI MU PESEM POJE ČEZ GORE.
NAJ OHRANI NAŠO DOMOVINO,
JAZ OHRANIM SVOJE MU SRCE.
60. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD

ZAPOJMO PESEM SI VESELO,
NAJ SE RAZLEGA PREK SVETA:
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD,
V DEŽELI KJER SO SI LJUDJE KOT BRAT IN BRAT.
IN TOPLO SONCE, KI NAS GREJE.
IN MORJE, KI POŽIVLJA KRI.
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD.

PONESI PESEM ŠE V DALJAVO,
VSEM DRAGIM NAŠIM LEP POZDRAV.
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD,
KJER HRABRI SO LJUDJE
IN ROD JE ZDRAV, KREPAK.
VES SVET POZNA NAS PO JUNAŠTVU,
MLADINI CVETE ZDAJ POMLAD,
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD.

Pitka, že pišem! Ostalo dobiš jutri, nimam več časa pisat! – TAŠA (50 – 60)

MUCA PREDE NITKE ZLATE – USPAVANKE
(št. 61 – 72)

61. BAJUŠKI BAJU (Ruska uspavanka)

Spi, le spi zdaj, dete moje,
bajuški baju,
noč uspavanko ti poje,
bajuški baju.

Mesec za oblak se skrije,
bajuški baju,
v plašček sanj te svoj ovije,
bajuški baju.

V deželo sanj odtavaj,
bajuški baju,
mirno vse do jutra spavaj,
bajuški baju.

62. TULA TU (Južnoafriška (zulujska) uspavanka)

Čolnič beli se v vetru pozibava,
ptica nočna ga tiho obletava;
V kljunčku nosi pisemce z željami,
da se dete v strahu ne predrami.

Čolnič beli v kraljestvo sanj odpluje,
ptica želje po svetu vsem posuje;
da bi vsi otroci se združili,
strah, sovraštvo, jezo pozabili.

Refren:
Tula tula tu,
le sanjaj, sladko spi,
tula tula tu,
nad tabo luna bdi,
tula tula tu,
čolniček ziba te,
tula tula tu,
soj zvezd pokriva te.

63. SPAVAJ, SPAVAJ (Franz Schubert)

Spavaj, spavaj, sladka moja sreča,
tiho, tiho je utonil dan.
Naj prikliče mama ljubeča
z nežnim spevom ti najslajših sanj.

Spavaj, spavaj! Kakor mlade veje
mehka zibel ziblje se lahno.
In kot roža v zibelki smeje
v svetlem snu se mamino zlato.

64. VEČER (Marjan Šijanec)

Ptičke in travice spijo,
miška je šla že spat,
preden je sonce ugasnilo,
je že utihnil škržat.

Le veter, ki ves dan je dremal,
le veter, ki ves dan je spal,
ko pala je svetla rosa,
čez polje je pripihljal.

65. MUCA PREDE NITKE ZLATE (Keltska uspavanka)

Muca prede nitke zlate
iz svilene prejice.
Pajek plete mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.

Vanjo dete položimo,
dete zlato mamino.

Veter ziba mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.

Dete sanja sladke sanje,
stkane iz zlate prejice.
V mrežo tanko sanje ujame,
v mrežo zlato svilnato.

V njej je dete mirno, varno,
dete zlato mamino.

Veter ziba mrežo tanko,
mrežo zlato svilnato.

66. BALU, BALERI (Uspavanka s Šetlandskih otokov)

Refren:
Balu, baleri,
balu, baleri,
balu, baleri,
balu, balei.

Zvezdice zaspanke
so se prebudile,
kot cekini zlati
vse nebo prekrile.

Noč zemljo odeva,
mir nas vse preveva,
le v daljavi čriček
pesmico prepeva.

Sinek majhen rahlo
si oči pomane,
ko ga mama nežno
v naročje vzame.

67. LAHKO NOČ (Johannes Brahms)

Lahko noč, otrok moj,
zatisni oči,
že zvezdic nebroj
pokriva nebo.

Lahko noč, lahko noč,
tvoja mamica bdi,
lahko noč, lahko noč,
sanjaj, sladko zaspi.

68. VEČERNA VILA (Mehiška uspavanka)

Glej, večerna vila
sončece je skrila,
bitja iz bajk zbudila,
sanjam dala krila.

Dete umirila,
z ljubeznijo pokrila,
s srečo obdarila
za lahko noč.

69. ALI VEŠ, KOLIKO ZVEZDIC NA NEBU MIGLJA? (August Heinrich Hoffmann von Fallersleben)

Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja?
Ali veš, da vsaka lučka ti prinese košček sna?
Mirno spavaj, dete moje, naj ti angelček zapoje.
Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja?

Ali veš, da zjutraj sonce te razveseli?
Ali veš, da ptiček mali jutranjico žvrgoli?
Smeh, veselje naj te spremlja,
ko se spet nov dan začenja.
Ali veš, da zjutraj sonce te razveseli?

70. SONCE ZA GORO ZASPI (Severnoameriška (indijanska) uspavanka)

Sonce za goro zaspi,
nad šotori se zmrači, a….
Potok tiho zašumlja,
veter bajke šepeta, a…,
veter bajke šepeta.

Dete malo zaihti,
iz sladkih sanj se prebudi, a….
Mama nežno govori:
“Nič ne boj se, sladko spi, a…,
nič ne boj se, sladko spi.”

71. DODIŠI, DODIŠI (uspavanka francoskih priseljencev v ZDA)

Na sredi poljan
je cvetek droban,
mu rosa umiva
obrazek zaspan.

Na sredi neba
je luna doma,
v spremstvu se zvezdic
na sprehod poda.

Na sredi vasi
naš Mihec živi,
v zibelki mehki
brezskrbno zaspi.

Refren:
Dodiši, dodiši,
dodiši, doši do.

72. ČAS JE ZA POČITEK (Norveška uspavanka)

Čas je za počitek,
dan se je poslovil,
vse je potihnilo,
vse se umirilo.

Nič več ne sprašuj me,
sinek radovedni,
kam, zakaj in kdaj in kod
te vodi pot.

Prišle bodo gozdne vile,
aja tutaja, aj tutaj,
v sanje sladke te ovile,
aja tutaja, aj tutaj.

Kmalu novo jutro
bo temo pregnalo,
sonce pa na nebu
spet nam posijalo.

Vse boš zvedel mali
sinek radovedni,
kam, zakaj in kdaj in kod
te vodi pot.

Prišle bodo gozdne vile,
aja tutaja, aj tutaj,
te v jutro prebudile,
aja tutaja,
aj tutaj.

Pred kratkim sem dobila v roke slikanico s tem naslovom. Dobijo se pa še note, kaseta in CD. Spodaj vam prilagam besedila. Lep dan vsem. – DarjaG

73. MIŠEK FIGA (Mila Prunkova – Utva)

Kaj je videl Mišek Figa

Mišek Figa šel po svetu
v tuji nepoznani kraj.
Kaj tam videl je povedal,
ko se vrnil je nazaj,
z otoka Niga:

Tam je miška mačka snedla,
ko je žabjo volno predla.
Zajci lovce so podili,
pse gonjače postrelili.
Mravlje zid visok podrle,
žabe pa orehe trle.
Kure snedle so lisico,
srna pekla je potico,
polž je drva skupaj nosil,
medved vbogajme je prosil,
štorklje kolo so plesale,
sove so jih varovale,
slon je pesmice koval,
mrož povestice je bral,
pisala jih je kamela,
ko je ravno čas imela.
Nosorog je žogo bil,
smuke jelen se učil.
Toda čudo vseh čudes –
bilo je pa to zares! –
Pravi Mišek Figa:
Dete deda je zibalo
in je zanj plenice pralo
na otoku Niga.

Evo, tale knjigica je že od moje mame. To pesmico sem znala na pamet še kot otrok. In ko so mi jo brali, sem vsakič, ko je bila vrstica /”Mišek Figa šel po svetu/” vprašala: A z lučko? (posvetil). Upam, da bo koristno dopolnila tvojo zbirko. LP tebi in tvojim – Maja

Naslednje pesmice mi je 6. 8. 2004 povedal moj ata Bernard T., ki se jih spomni še iz otroških let.
(št. 74 – 78)

74. PTIČEK IN ŠOLAR

Ptiček, ti utegneš peti,
kar ti treba, znaš ti že.
V šolo moram jaz hiteti,
kjer se bístrijo glavé.

Ali, ko pa šola mine,
kakor ti bom, ptiček, prost.
Hej čez jarke in krtine,
travnik ves bo moj in gozd.

75. NAGROBNI KAMEN KURE BRSKLJE

Kura Brsklja tu počiva,
kura Brsklja ljubezniva,
slavno znana rodovina
Grebenjaka petelina.

Toda prišla je lisica
Zvitirepka roparica.
Šavsnila za njo je: HAM!
Silno žal za njo je nam.

76. ŽIVEL JE MOŽ…

Živel je mož,
imel je psa,
lepo ga je redil.
Nekoč mu ukradel kos mesa,
zato ga je ubil.
Na vrtu ga je pokopal,
na grob mu tablico je dal,
na tablico napisal je:

Živel je mož…

Pesmica se ponavlja in ponavlja…

77. PESMI O ŽIVALIH

PESEM O MAČKI IN MIŠKI

Mačka mijavka mrmrmjav,
miška vredna sedem krav.

Miška teče tek tek tek,
jaz jo gonim pek pek pek.

Miška zlomi si nogo.
Jaz jo primem, v gobček z njo.

Dve za zajtrk, dve v kosilo,
tri k večerji ni obilo.

Mačka mijavka mrmrmjav,
miška vredna sedem krav.

PESEM O PSIČKU

Psiček laja hov hov hov,
jutri pojdem spet na lov.
Na gorice po srnice
in po zajce, po lisice.
Puške bodo pokale,
zverine v gozdu stokale.

PESEM O KRAVI

Krava v senci ruče mou, (ruče – muka)
jaz bi rada šla domov.
Čaka mene tele v hlevi,
pa predolgo je do drevi.
Volek modro govori:
»Tele naj še potrpi,
da pastirček ruriro
na rog zatrobi nam glasno!«

PESEM O KONJIČU

Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Séna dosti, ovsa dosti,
nič ne vemo, kdo se pósti.

Ali kadar popotujem,
popotujem in cestujem,
kola vozim, sedlo nosim,
lačen hodim, slame prosim.

Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.

78. MAČKA IN ZAUPLJIVA MIŠKA

Miška moja, pojdi sem,
s tabo se igrati čem.
Rada bi te gladila,
plesati navadila.

Dete ljubo, pazi mi,
k mački tja ne lazi mi!

Mati, mati, naj no grem,
teta dobra je ljudem.

Dete, molči, umikaj se,
mački ne dobrikaj se!

Kup orehov jaz imam,
pridi k meni, vse ti dam.

Miška smukne k mački.

Mati, mati, oj gorjé,
med zobmi drži me že!

Kadar ubit lonec je,
potlej kuhe konec je!
K mački gluha tekla si,
gobček si opekla si.

Mati, mati, grozno me boli,
strla mi je vse kosti!

79. UMAZANCI – Andrej Šifrer

Že kot otrok sem bil zmeraj usran,
mama umila me je petkrat na dan,
zvečer mi najprej je umila obraz,
da je videla, če sem sploh jaz.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Pa če je sonce sijalo ves dan,
domov sem hodil do vratu usran.
Na dvorišču smo se igrali,
največje luže poiskali.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Umivajo naj se samo umazanci,
umivajo naj se samo umazanci,
o, mama, mama, naj te nič ne skrbi.
Nek nori doktor še sedaj trdi,
da si otrok odpornost pridobi,
če na leto zaužije
vsaj dve kili svinjarije.
Pri nas doma pa je tako čisto.
Pri verouku sem zasledil,
da Pilat si je roke umil.
Kakšno neumnost je potem storil:
Sam’ga Boga je na križ pribil.
Kdor se umije, dela traparije.
Mama, jaz se ne bom umil!
Spominjam se, da sem zvečer vpil:
»Kako pa umivajo tiste ljudi,
ki so od znotraj umazani?«
O, mama, mama, naj te nič ne skrbi. (3X)

80. OČE – Tone Pavček

Pesmi o pravem očetu ni,
a to ni zanalašč ne po pomoti.
Za njim se, reva podi
po nekakšni službeni poti.

Išče ga vneto zdaj tu, zdaj tam,
na tej ali na oni javki,
da poduči ga, kateri so znaj
res neodložljivi in nujni opravki.

Potem bo za dolgo in zmeraj doma,
da se nagledava in naigrava.
Tedaj zagotovo bosta oba,
pesem in oče, čisto ta prava.

81. KAJ VSE JE TATA – Tone Pavček

Tata je najprej tata
in sem jaz njegov sin.
Takrat odpreva vsa vrata
igrišč in trgovin.

Sicer je tata v službi
in hodi na delo vsak dan.
A meni pojejo ptički,
ker sem še ciciban.

Tata je važna oseba,
ker je velik, močan.
Vendar ga, kadar je treba,
premagam, četudi sam.

Včasih piše čudne račune
in kot računar je strog.
Takrat me nič ne razume
in kar tako pošlje v kot.

Mama mu pravi tata
in srček, a včasih slon.
A meni je najbolj všeč tata,
ko je moj bojni konj.

82. NAJLEPŠA DNEVA – Saša Vegri

Dva dneva sta,
ki v tednu
stojita čisto zase,
po njiju
se očka
in njegov čas
kot bela ovčka pase.
Očku v teh dneh
ni treba na delo
in mi s prsti
v laseh
boža tudi čelo.
Takrat lahko
pri njem
v postelji spim,
lahko se zgodaj
ali pozno zbudim.
V soboto in nedeljo
se na našem planetu
živi najlepše na svetu.

Pozdrav in pomoč od Medvedka Puja … (št. 80 – 82)

83. MOJ OČKA
Moj očka je … (ime),
jaz sem pa Jan,
na sprehod danes,
sva odšla skozi vas.

“Glej očka – oslička,
kako z uhlji miga!
Kupi ga očka,
bo srečen pri nas.”

“Saj ga že imamo,
oslička – fantička,
ime mu je Jan
in je zelo razigran.”

Oh, očka, že dobro,
če misliš, da jaz.
Kdo si pa ti?

Ha, ha, ha,
se očka zasmeje,
saj sem vedel, da kratko potegnem.
Če ti si osliček, se ve kdo sem jaz.

Moj očka je prima
in z njim vedno je špas.
Živjo, tudi midva z našim štiriletnim Janom sva se ravnokar naučila in priredila tole pesmico za očkov rojstni dan – HelenaS

STRAŠNICE – MIROSLAV KOŠUTA (1-39)
PIŠČE IŠČE PIŠKO

1. MRAVLJA SE ODPRAVLJA

MRAVLJA SE ODPRAVLJA
NA TEŽAVNO POT,
DOLGO ME POZDRAVLJA –
GRE ČEZ SOBO V KOT.

KOMAJ JE KRENILA
PA JE ŽE NAZAJ:
NI MI NAROČILA,
NAJ JI PIŠEM KAJ.

2. PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK

PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
SO ŠLI, SO ŠLI.

PRAŠIČEK JE KRULIL VESEL,
NAD NJIM JE PTIČEK LETEL,
NA PTIČKU PA ČRIČEK SEDEL
IN PEL: ČRI, ČRI,

PRAŠIČEK IN PTIČEK IN ČRIČEK
SO ŠLI, SO ŠLI.

3. PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE

ČEZ DVORIŠČE POD STOPNIŠČE
PA NAZAJ NA KONEC VRTA,
SKOZ SKLADIŠČE NA SMETIŠČE –
KAŽE, DA STA STRAŠNO SPRTA.

PIŠČE IŠČE SKRIVALIŠČE,
DA SE VANJ PRED KOKLJO SKRIJE,
ZATOČIŠČE, ZAKLONIŠČE,
DA SI KLJUNČKA NE UMIJE.

4. PIŠČE IŠČE PIŠKO

PIŠČE IŠČE PIŠKO,
PIŠKA IŠČE MIŠKO,
MIŠKA IŠČE HIŠKO,

HIŠKA PA JE SKRITA,
V NJI TRI ZRNA ŽITA.

5. LOS JE VLEKEL VOZ

LOS JE VLEKEL VOZ,
NA VOZU PELJAL GOS,
ZA NJIMA PA JE KOS
NOSIL SVOJ DOLG NOS.

6. SINIČKA V PLENIČKAH

PTIČKA SINIČKA
V PLENIČKAH
ČIČKA
NA STOPNIČKAH.

ČIVKA IN ČIVKA:
ČIV, ČIV,
ŽIV, ŽIV,
JAZ SEM ŽIVKA!

7. KAVKA S KAVKAZA

KAVKA S KAVKAZA NA KAVČU
BI KAVO,
A PRAVO,
DA PRIDE KLJUN DO IZRAZA,

PA NESLADKANO IN ČRNO:
TEJ KAVI
SE PRAVI
PRAŽENO KAVINO ZRNO.

8. VLAK PA TAK

GOSAK IN SVAK
STA ŠLA NA VLAK,
KI PELJE V KRAJ
ZELENIH MLAK.

ŽE VLAKOVODJA
DAJE ZNAK,
IZTEGNE KRAK
IN PISNE: – KVAK!

9. GOSKA IZ VOSKA

BILA JE GOSKA
IZ VOSKA,
PO GOSJE ČISTO BELA,
BILA JE GOSKA
IZ VOSKA
IN JE LEPO GORELA.

BILA JE GOSKA
IZ VOSKA,
A KER JE BILA SVEČA,
BILA BI GOSKA
IZ VOSKA
LAHKO CELO RDEČA.

10. MIŠKA IN ZRNO

V MIŠJI LUKNJI MIŠKA
V ČRNI SUKNJI ZVIŠKA
ZRE NE DROBNO ZRNO,
DROBCENO KOT PIKA.

MIŠKO ZRNO MIKA:
ČUDNO SE SVETLIKA –
ZRNO PAČ NI ČRNO,
ZRNO JE SREBRNO.

11. JEŽEK NESE GORO V HRIB

JEŽEK NESE GORO V HRIB
IN ZDIHUJE PO STRMINI:
– ZLAHKA SI JO NALOŽIM,
A LAŽJE NOSIM PO RAVNINI.

12. SLON NA MORJU

SLON JE STOPIL IZ MORJA SLAN –
TO PA SE MU ZDI NESLANA ŠALA.
VELIKANSKO PRHO NAREDIMO ZANJ,
DA GA BO SLADKA VODA POSLADKALA.

BESEDOVANJE

13. MISLIM

MISLIM, DA JE MISLITI NAPORNO.
MISLIM, DA JE TO DOVOLJ ZGOVORNO.
MISLIM … KAJ PA MISLIŠ TI?
MENI SE OD MISLI ŽE VRTI!

14. PRAVIM

PRAVIM, DA JE PRAV,
ČEPRAV PRAVZAPRAV
NE VEM,
O ČEM
SVA GOVORILA.
KAJ? NITI TI?
SAJ NITI NI:
OD SAMEGA GOVORA
SVA NIT POGOVORA
ZGUBILA.

15. VIDIM

GLEJ, GLEJ, GLEDAVA NATANKO ISTO,
VIDIM PA, DA VIDIVA RAZLIČNO:
JAZ VIDIM PACKO, TI VIDIŠ ČRNO,
TI VIDIŠ KOZO, JAZ – GOSPODIČNO.

16. LEŽIM

LEŽIM IN LIŽEM LIZIKO,
PA VAM JE NE POKAŽEM.

LEŽIM IN LIŽEM IN LAHKO,
DA MALO TUDI LAŽEM.

TA LIZIKA NI SLADKE VRSTE –
NE LAŽEM: LIŽEM SVOJE PRSTE.

17. POJEM

POJEM REZKO KAKOR SRAKA,
MAČEK PA NAPETO ČAKA –
UHLJE IN OČI VRTI:
SLIŠI GLAS, A PTIČA NI.

18. ŠTEJEM

NA PRSTE ŠTEJEM – EN, DVA, TRI
IN PRST PRED PRSTOM V DIR ZBEŽI:
EN JE MIŠEK, DVA JE MUCEK,
TRI JE PES, KI JU LOVI.
19. ZIDAM

ZIDAM ZID Z ZIDAKI:
VSI RDEČI, VSI ENAKI,
DRUG ZA DRUGIM, KAKOR PRIDE,
DA SE ZID IZIDE.

20. GRADIM

GRADIM GRAD IZ GRANITA:
GRANITEN MOST, GRANITNA VRATA,
ŠE OKNA IZ GRANITA,
DA JIH NE PREBIJE GRANATA.

MEDVEDJAKI

21. HROŠČKOVE PRAVLJICE

LEZI V TRAVO, V TRAVI
DROBEN ZELEN HROŠČEK
PRAVLJICE RAD PRAVI,
VSAKE PO EN KOŠČEK.

KO PRIPOVEDUJE,
VES ČAS MOLEDUJE,
DA POVEŠ TI ENO,
HROŠČKU POSVEČENO.

22. PRIŠLI SO MRAVLJINCI

PRIŠLI SO MRAVLJINCI SEKAČI
Z VELIKO, TEŽKO SEKIRO,
TRI DNI SO SEKALI BILKO,
TRI DNI TESALI SO MIZO.

PRIŠLI SO MRAVLJINCI SNUBAČI
Z BOHOTNO SVATOVSKO ŽEJO,
TRI DNI SO PILI MEDICO
IN BILI S KOZARCI OB MIZO.

PRIŠLA JE MRAVLJA NEVESTA
Z DOLGO SVILENO TANČICO –
IN ZBRANI SO ONEMELI,
TRI DNI BREZ BESED SO SEDELI.

23. DOGODEK V ZELENEM MESTU

V ZELENEM MESTU, KJER STOPICA
NA TISOČE ŽUŽELK IN HROŠČEV,
SE JE KO BLISK RAZŠIRILA NOVICA,
KI JE RAZNEŽILA SRCE TRGOVCEV.

ČEZ NOČ SO PODRAŽILE SE PLENIČKE,
KER SE BOJE, DA BO POŠLA ZALOGA,
ŠE BOLJ COPATKI, ČEVLJI, NOGAVIČKE:
RODILA JE STONOGA.

V ZELENEM MESTU ZDAJ SLAVIJO VSI:
TA CVILI, DRUGI STRIŽE, TRETJI SIKA
PA PRHA, ŠKRTA, ŽAGA IN BRENČI –
VESELJE IN ZMEŠNJAVA STA VELIKA.

A SREČNI OČKA ZIBLJE DVA ZABOJČKA:
JA, JA, STONOGA JE RODILA DVOJČKA!

24. POGOVOR O DOMU

– LE KJE MEDVEDEK JE DOMA?
– TAM, KJER SVOJ BRLOG IMA,
TAM, KJER SVOJ BRLOG IMA,
MEDVEDEK JE DOMA.

– ZAKAJ PA JE PRAV TAM DOMA?
– KER TAM NEKDO GA RAD IMA,
KER TAM NEKDO GA RAD IMA,
ZATO JE TAM DOMA.

– KAKO PA BITI JE DOMA?
– KO DA V OBJEMU ZMERAJ SVA,
KO DA V OBJEMU ZMERAJ SVA,
TO BITI JE DOMA.

25. POGOVOR O IGRI

– ZAKAJ MEDVEDEK SE IGRA?
– ZATO, KER TO NAJBOLJE ZNA
IN V IGRI SREČA JE DOMA,
ZATO MEDVEDEK SE IGRA.

– ZAKAJ PA ŠTEJE EN, DVA, TRI?
– TAKO IGRA SE IN UČI,
IGRAJE RASE V RESNE DNI,
ZATO PA ŠTEJE EN, DVA, TRI.

26. MEDVEDJAKI

MEDENJAKI ZA MEDVEDA
SO HRUSTLJAVI MEDVEDJAKI:
VSAK MEDVED MILO GLEDA,
KO SLASTIJO SE ORJAKI.

DA KOT ONI BOŠ PRI MOČI,
DA POSTANEŠ JAK SILAK,
VSAKO JUTRO SI NAROČI
Z MEDOM TUDI MEDVEDJAK.

27. SEDEM MEDVEDJIH SLADKIH BESED

OD SEDMIH MEDVEDJIH SLADKIH BESED
PRVA JE MED,
TRETJA JE MED,
MED MEDOM IN MEDOM MED,
ČETRTA ŽE SPET
IN ZNOVA MED –
PA SMO PRIŠLI DO PET.

KAJ NAJ BO DRUGO DRAGO MEDVEDOM,
ČE SLADKOSNEDI SLADKAJO SE Z MEDOM?

TAKO TUDI PETA IN ŠESTA STA MED,
A SEDMA, NAJSLAJŠA OD SLADKIH BESED,
JE ZANJE –
SLADKO SPANJE.

PRIZNAJMO POTIHO V TA ZIMSKI ČAS:
TUDI ZA MARSIKOGA OD NAS.

28. USPAVANKA

NAŠ MEDVEDEK JE ZASPAN
IN BO SPANČKAL NOČ IN DAN:
NINA-NANA, NANA-NI,
SANJA ČUDEŽNE STVARI.

VRSTA LONČKOV, VRSTA SKLED
MU PONUJA SLADKI MED:
NINA-NANA, NANA-NI,
POLN TREBUŠČEK SE SMEJI.

KO SNEŽI, ON LEŽE SPAT,
PREBUDI PA GA POMLAD:
NINA-NANA, NANA-NI,
V SONČNEM CVETJU SE ZBUDI.

NINA-NANA, NANA-NI,
PA ŠE TI ZAPRI OČI,
NINA-NANA, NANA-NI,
SANJAJ, SANJAJ TUDI TI.

29. POGOVOR O TEMI

– TEMA SPI V GLOBOKI JAMI.
– KDO ZBUDI JI, KDO JO ZDRAMI?

– KADAR SONČECE ZAIDE,
MRAK PO TEMO V JAMO PRIDE.

– ALI TEMA DOLGO SPI?
– TEMA SPI PO CELE DNI.

– KO PA ENKRAT SE ZBUDI,
GLEDA Z BELIMI OČMI.

– ČRNA TEMA NIČ NE GLEDA.
– MORDA SE BOJI MEDVEDA?

– NE MEDVEDA NITI VOLKA.
JE KO TI: NE MARA MOLKA,

AMPAK TEMA SE BOJI
SONCA – SONCA IN LUČI.

STRAŠNICE

30. MALI ANDRAŽ IN VELIKI A

MALI ANDRAŽ PIŠE VELIKI A,
MALO NAPIŠE, VELIKO PACA.

VELIKI A JE KONIČASTA STREHA
S ČRTO BALKONA, KI ZLEPA NE NEHA.

Z NJIM ZACVETI PRVO OKENCE V SVET
DROBCENIH ČRK ČUDODELNIH BESED.

31. LETALA PISALA

TUDI NAVADNA LETALA
SO VČASIH PISALA:
PO NEBU ČRTE RIŠEJO
ALI POMIŠLJAJE –
KADAR LETIJO KAŠLJAJE.

NEKATERA PA NAJRAJE,
PREDEN SE V SINJEM ZGUBIJO,
V SLOVO NAPIŠEJO:
ODHAJAMO – ADIJO!

32. PISALA LETALA

TUDI NAVADNA PISALA
SO VČASIH LETALA:
ZNENADA KRILA DOBIJO
IN ODFRČIJO.

TU PA SE PESEM KONČUJE,
KER TUDI MOJE PISALO
POSTAJA LETALO
IN VSAK HIP ODPOTUJE.

KAM? NEKAM NA TUJE.

33. LAŽNA O MOSTU

JE KAJ TRDEN TA VAŠ MOST?
TRDEN KAKOR KAMEN KOST.

KO SEM HOTEL ITI PREKO,
PA SEM Z MOSTOM PADEL V REKO.

34. POT IN CESTA

POT IN CESTA
GRESTA, GRESTA
SKOZI MESTA
IN VASI.

POT IN CESTA
NE POVESTA,
KAJ VSE ZVESTA
OD LJUDI.

POT IN CESTA
PRAŠNO JESTA:
KAMOR GRESTA
VSE DRVI –

DRVI, HITI
NA VSE STRANI!

35. PREBLIZU, PREDALEČ

ŠEL BI DO LJUBLJANE,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO HAVANE,
PA JE PREDALEČ.

ŠEL BI DO TOLMINA,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO BERLINA,
PA JE PREDALEČ.

ŠEL BI DO GORICE,
PA JE PREBLIZU.
BI ŠEL DO NICE,
PA JE PREDALEČ.

PREBLIZU, PREDALEČ –
KDO PRAVO POZNA?

PREDALEČ, PREBLIZU –
OSTAL BOM DOMA.

36. JUNAŠTVA BREZ PRIČ

ODPRAVIL BI SE V GORE
VISOKO KAKOR OREL,
A NIMA SMISLA BREZ PRIČ.

ZAVZEL BI BLIŽNJI GRIČ
IN BRANIL GA DO ZORE,
A NIMA SMISLA BREZ PRIČ.

KER PA SEM ZASPAN,
BOM IZKORISTIL DAN
BREZ PRIČ,
DA V POSTELJI MIŽE ZAPLOVEM
ČEZ RAZBURKAN OCEAN.

37. HIŠA GRE IZ MESTA

NAVELIČALA SE JE HIŠA STATI V MESTU
NA MESTU,
PA JE POGNALA NOGE
IN ZDAJ GRE.

NAM, KI V NJEJ ŽIVIMO, JE V VESELJE,
KAKO ODLOČNO,
POSKOČNO
JO MAHA NA PODEŽELJE.

KAJ PA CESTNI ZNAKI IN SEMAFORI?
MEŽIKAJO IN SE SMEJEJO KO NORI.

38. KADAR STREHA ZAZEHA

KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA,
SO STREŠNIKI, KI ODLETIJO,
KO DA SO GOLOBI.

KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA,
SE SOSEDNE SMEJIJO
BOLJ, KOT SE SPODOBI.

KADAR NAŠA STREHA
ZAZEHA
IN ZUNAJ DEŽUJE,
JE NAJHUJE.

TAKRAT ŠKROPI
NA TE STRANI
IN PESMI NISO VEČ PRAV
SO V HIPU SOLZAVE.

39. STRAŠNICE

SO PESMI, KI ZBUJAJO SREDI NOČI
IN VRTAJO VATE KOT STRAŠNE OČI,

SKRIVNOSTNE STRAŠNO IN VSAKDANJE
KOT STRAŠNA LJUBEZEN, KI JEMLJE SPANJE,

IN DRUGE, KI ZANJE JE STRAŠEN LE STRAH,
IN TRETJE, NA STRAŠNO VISOKIH NOGAH,

A SPET NEKATERE SO STRAŠNO PRI TLEH,
PAČ PESMI O STRAŠNO PREPROSTIH STVAREH,

SO PESMI, KI VLIVAJO STRAŠNO MOČ,
IN STRAŠNO ZASPANE ZA LAHKO NOČ –

AH, STRAŠNO LEPE PESMICE,
RESNIČNO PRAVE STRAŠNICE.

Še ena zbirka pesmic za vaše malčke. – Špela1 (48/ 1-39)

************************************************************
Tu pa so pesmice (št. 1 – 185) in uganke (št. 1 – 261), ki mi jih je prijazno (po delih) pošiljala dreja / Andreja! Najlepša hvala!

Vidka
************************************************************

USPAVANKE

1. AJA TUTAJA

Aja, tutaja ,
zibka se maja,
v zibki naš Nejči leži.

Aja, tutaja,
zvezdica maja
se Nejčiju sladko smeji.

Aja, tutaja,
lunica vstaja,
Nejči zdaj mirno že spi.

2. ANGELSKA USPAVANKA

Tam se sveti Rimska cesta,
bratca dva po njej mi gresta.
Bratca dva, bratca dva,
božja sta krilatca oba.

Za roke se vodita
tiho, varno hodita,
da ne škriplje pesek zlati,
ker _________ mora spati.

3. CICIBAN ZASPI

Ciciban je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odejo –
jablanovo vejo.
Veter z gore piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevleče,
s cvetjem ga omeče.

4. DAN JE ŠEL

Dan je šel, čez gore,
čez vode, čez polje.
Vse že spi, v tihem snu,
noč je tu, noč je tu.
(Poješ vedno tišje)

5. MEDVEDEK NI BOLAN

Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan,
prišla bo temna noč, medvedek lahko noč.

Medvedek že smrči, se lunica smeji,
prišel je beli dan, medvedek dober dan.

Naj vaš medvedek čim prej ozdravi,
se zdrav na noge postavi
in se spet na potep
brez vročine odpravi! (Vida T. V.)

(Medvedek lahko zamenjaš z imenom otroka)

6. NINA NANA

Nina, nina, nana,
muca je zaspana,
je prišla temna noč,
Nejči lahko noč.

7. NINA NANA 2

Nina nana, nina nanaaaaaaaaaa,
Polhek moj je že zaspan,
nina nana, nina nana,
na poti v deželo sanj.

Tam ga čaka dobra vila
lepe sanje mu pričara.
Zaželi mu lahko noč,
grde sanje zbeza proč.

8. NINA NANA 3

Nina, nana Tinkara je zaspana,
očke naj zapre in sanjati začne.
Nina, nana prišel je zaspanček,
sedel na oči, Tinkara sladko spi.

9. SPANČEK ZASPANČEK (Vida Jerajeva)

Spanček zaspanček
črn možic,
hodi ponoči,
nima nožic.

Tiho se duri,
okna odpro,
v zibelko leze,
zatisne oko.

Lunica ziblje,
aja, aj, aj,
spanček se smeje,
aja, aj, aj.

* Moja tašča je naučila vnuke tole luštno pesmico – megi
* Pesmica, ki jo je napisala megi se še nadaljuje – dreja

10. SPI MALO DETE (na melodijo Hush little baby)

Spi mali dete, sladko spi,
ne boj se more, saj je ni.
Mama pazi nate cele dni.
Spi malo dete, sladko spi.
Strah je znotraj votel,
zunaj ga pa ni.

11. TIHO JE NOČKA PRIŠLA (W. A. Mozart)

Tiho je nočka prišla,
s polnimi jerbasi sna;
psiček je repek spodvil,
čriček je gosli spustil,
zajček je v grmu postlal,
mesec na nebu zaspal,
mamica le še bedi,
njen mali ___ (ali mala ___ ipd.) pa spi.

Zgoraj na nebu lebdi,
tisoč prav drobnih luči;
luna z veliko glavo,
vlada med njimi mehko,
slavcu le vroče srce,
ne da zaspati do dne,
mamica le še bedi,
njen mali ___ (ali mala ___ ipd.) pa spi.

12. USPAVANKA (France Filipič)
Aja tutaja, aja tutu,
spanec prihaja, sanje so tu,
veter je vrgel mrežo srebrno
v jezero širno, v jezero črno,
sredi tihe noči zvezdne utrinke lovi,
v barki brez jader, v barki brez vesla sedi.
Aja, tutaja, aja tutu,
spanec prihaja, sanje so tu.

13. USPAVANKA (Mira Voglar)

Aj, aj, aj tutaj,
tuta, nina, nana;
aj, aj, aj tutaj,
punčka je zaspana.

Temna noč te bo pokrila,
zvezdica ti bo svetila,
pravljice bo Spanček pravil,
boter Mesec te pozdravil.

Aj, aj, aj tutaj,
očke mi zapri,
aj, aj, aj tutaj,
in sladko zaspi.

IZŠTEVANKE in IGRICE

14. ABRAHAM ‘MA SEDEM SINOV…

Abraham ‘ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham.
Vsi so jedli, vsi so pili,
vsi so delali tako.
Vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako,
vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako.

(pri vsaki kitici si vodja izmisli novo nalogo, ki jo mladi pevci ponavljajo za njim)

15. ALEJLA

O, alejla!
A riki tiki tomba.
A mosa mosa mosa.
O ale alui alua.

16. AN BAN PET PODGAN 1

An ban, pet podgan
štiri sove, črn vran,
zajčkov pet in miške tri,
kogar zgrabim, ta lovi.

17. AN BAN, PET PODGAN 2

An ban, pet podgan,
štiri miši, v uh’ me piši,
vija, vaja ven.

18. BIBA LEZE

Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihče drug ne more.

Pod goro je vrt meden,
biba leze, da bo njen,
po drevesih so kolači,
med cedi se po pogači.

Iz studenca mleko teče,
kar želi si vsak naj reče,
biba se vode napila,
pravo pot je zgrešila.

19. BIBA 2

Biba leze, biba gre,
tovor nese, kam le gre?
V eno malo luknjico
po lepo rdečo suknjico.

20. BIBA 3

Biba leze, biba gre,
kamor pride vse poje (ama ama).

21. BIBA 4

Biba leze, biba gre,
tovor nosi vrh gore,
tovor nosi, osel ni,
roge kaže, kozel ni,
hišo nosi, polžek ni,
“Jakcu” zleze pod brado
poščegeče ga z nogo,
tiho, tiho, kakor muc,
biba dela buc, buc, buc…

22. BIBA 5

Biba leze, biba gre,
da bi prišla vrh gore…
Vrh gore ne more prit’,
ker ‘ma predebelo riiiiiiiiiiiit =o)

(in veselo požgačkaš svojega otročička)

23. BIBA 6

Biba leze, biba gre,
zleze “________” vrh glave!

24. BIBA 7

Biba buba baja,
pleše ringa raja,
malo sem in malo tja,
Biba stopa ena dva.

Sredi kroga, buci buc,
dremlje, dremlje,črni muc.
Črni muc se prebudi
Beži, biba ti!

(Plešemo v krogu. Ko pojemo drugo kitico, skoraj šepetamo in stopicljamo proti mucu, ki spi v notranjosti kroga. Pri zadnjem verzu, se razbežimo. Muc pa nas mora ujeti. Tista Buba, ki jo ulovi, je novi muc.)

25. BIBA LEZE 8 (Danilo Gorišek)

Biba leze – kaj bo to! –
Kdo obrani nas pred njo?
Biba leze, biba gre,
pa do deteca prispe.

Leze, leze prek nožice,
prek nožice do ročice,
tu je vratec, tu so usta,
biba detece – pohrusta.

26. BIBA LEZE, BIBA GRE (Niko Grafenauer)

Biba leze, biba gre,
kar ugleda, vse poje.
Najbolj ceni sladkarije,
kot bi trenil, jih použije.

Urno skrijte vse jedi,
da jih biba ne dobi.
Pedenjped odpira usta,
brez oddiha hrusta, hrusta…

Zadnjo mrvico pospravi
in še polnih ust izdavi:
“Biba naj gre kam drugam,
tu sem že opravil sam!”

27. BOLHICA

Čakaj, čakaj bolhca,
da te jaz dobim,
glavico ti utrgam,
ritko pa zdrobim.

(zadeva vključuje veliko dozo žgečkanja)

28. ECI PECI PEC

Eci peci pec,
ti si mali zec,
ti si mala prepelica,
eci peci pec.

29. EKATE PEKATE 1

Ekate pekate, cuker kafe,
fibe fabe domine,
ektum pektum kufr štuc,
kvinte kvante fingo puc.

30. EKATE PEKATE 2

Ekate pekate cukate me,
fibe fabe domine,
ektum pektum kufer štuc,
kvinto kvanto finger puc.

31. FIDEL DAJČKA

Fidel, fidel dajčka
putka znesla jajčka.
Meni pet, tebi pet,
pa jih je deset.

32. IZŠTEVANKA

Ti si zajec,
ti lisjak,
ti si štorklja,
ti kvak – kvak,
ti si mačka,
ti si miš,
ti si zvonček,
ti loviš!

33. KRIŽ KRAŽ

Križ kraž, Kralj Matjaž
križ kraž, kralj Matjaž
luknjo vrtal, luknjo vrtal
pok, pok, pok.

34. KLOPA, KLOPA

Klopa, klopa, klopa, klop (malčka daš na kolena)
konja ženeta v galop, (primeš za roke, tako da jaha konjička)
potlej hop, čez vodo skok,
jezdec pa v vodo – cmok! (pri cmok razpreš noge in pade v luknjo! Odziv: šeee….)

35. KORAČNICA

Ena, dva, ena, dva,
kdo korakati že zna?

Deklic pet, dečkov pet,
to je skupaj že deset.

36. NE GLEDA SEM… (Ob cesti)

Ne gleda sem, (pogledamo levo)
ne gleda tja. (pogledamo desno)
Po sredi ceste gos caplja.
Potem pa POK (plosknemo z rokami)
in ga, ga, ga
je fičko gosko zbil na tla!

37. KRICA KRACA (Mira Voglar)

Krica kraca, glej pajaca,
ki skaklja, ki skaklja,
hopacupa, hopaca.

Krica kraca, glej pajaca,
ki štorklja, ki štorklja,
hopacupa, hopaca.

38. MUCEK – ŽOGICA

Pridni mucek, dobri mucek,
žogico ima,
a je noče samo zase,
pa jo ______ da!

To je bolj igrica na tleh, sedimo v krogu ali nasproti, nogice so narazen, pojemo vsi, samo eden ima žogico, ki jo potem poda drugemu. In tako naprej…

39. PIKA, PIKA, PIČICA…

Pika, pika, pičica,
to je lepa sličica.
Dolga ušesa,
kratek vrat,
na glavi je kosmat.
A trebušček kot balonček,
noge kakor palčice,
roke kakor šibice,
pika pika pičica.
To je lepa sličica.

(Zraven rišemo zabavno sličico.)

40. PIKAPOLONICA IN PIKE

KO – LI – KO PI – KIC NA KRIL – CIH I – MAM ?
SEM ŠE PRE – MAJ – HNA IN ŠTE – TI NE ZNAM .

1. TI MI, MAR – JET – KA, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
2. TI MI, ME – TULJ – ČEK, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
3. TI MI, HEJ POL – ŽEK, NA KRIL – CA PO – GLEJ,
4. TI MI, ČE – BE – LA, NA KRIL – CA PO – GLEJ,

… KO – LI – KO PI – KIC JE , PRO – SIM , PRE – ŠTEJ.

41. TI LOVIŠ (Dane Zajc)

Reci: mačka!
Ti si tačka.
Reci: mačka!
Ti si račka.
Reci: mačka!
Ti si kvačka.
Reci: maček!
Ti si hlaček.
Reci: miš!
Ti loviš!

42. PRSTKI

Ni rima o prstkih, je pa prijetna igrica. Moji otroci so jo imeli zelo radi.

Miška kuhala kašico v tem malem piskerčku,
temu dala temu dala…,
potem pa hitro v luknjico zbežala.

Gre pa takole: s kazalcem krožiš po otrokovi dlani in govoriš, pokažeš na vsak prstek posebej, s prsti tečeš do podpazduhe in požgečkaš.

43. PRSTKI 2

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
ko palček se utrudi,
kazalček že začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
kazalček se utrudi
sredinček koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
sredinček se utrudi,
prstanček koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo,
prstanček se utrudi,
mezinček koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.

44. VESELA KORAČNICA (Mira Voglar)

Leva desna, ena dva,
strumno četica skaklja;
četa malih škratov z gore,
ki jim nihče nič ne more.

Gosja četa smo ga – ga,
vsak po gosje koraca,
ga-ga, ga-ga, ga-ga, ga-ga
in se leno pozibava.

Ci-ci, ci-ci, ci-ci-do,
zdaj siničke male smo!
lahno, lahno letamo
in vijuge spletamo.

Leva desna, ena dva,
cicibani smo, ha-ha!
Škrati, ptički in gosi,
vse bili smo mi sami!

(Ko korakamo v vrsti oponašamo škratke, goske…)

PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU

45. BELE SNEŽINKE

Bele snežinke, Zvezdice bele,
padajo, padajo tiho z neba.

Beli metuljčki, bele snežinke,
iščejo, iščejo pot do sveta.

Zvezdice bele, čuvajo zemljo,
čuvajo v zemlji skriti zaklad.

Beli metuljčki nosijo sanje,
sanje in misel na zlato pomlad.

46. PESEM ZVONOV

Blizu polnoči smelo konj s sanmi drvi,
pušča v snegu sled, radosten je svet,
Le čemu hiti? V vas se mu mudi,
kjer slišati je petje in zvonjenje v tiho noč.

BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
hitro na sani, nam v tiho noč
ta nežni glas kraguljčkov zazveni 2x

Že pod kopiti se srebrni sneg iskri,
ko nas v božično noč pripeljejo sani.
Kraguljčki pojejo nam drobne pesmice,
ko zlate zvezde se v očeh prižigajo!

BIM-BAM-BOM, BIM-BAM-BOM,
spet so prazniki, v srcih mir,
na licih smeh, za dobro vseh ljudi. 2x

47. RINGARAJA

Ringa ringa raja,
dedek Mraz prihaja,
prinesel bo bombone
in pisane balone.

Mamici copate,
očku tri kravate,
meni pa sani
za dolge
zimske dni.

Lani je obljubil,
da ne bo zamudil;
ko sonce bo zašlo,
bo prišel čez goro.

48. SLADOLED (po spominu zapisala Vida T. V.)

Sladoled
po deset,
kdor ga kupi,
se zastrupi.

49. SIVA KUČMA

Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.

Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

Rdeče žoge, knjige, zvezke,
punčke, sanke in še kaj.

Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

50. SNEŽENI MOŽ (Mira Voglar)

Tam na bregu mož stoji.
V roki metlo on drži.

Rdeč korenček mu je nos,
v noge pa je čisto bos.

Tam na bregu mož stoji.
Ker ni sonca, se smeji.

Lonec star ima na glavi.
To sneženi mož je pravi!

51. ZIMA, ZIMA BELA

Zima, zima bela
vrh gore sedela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on nič ne dela,
ker on nič ne dela,
ker on nič se ne uči –
čaki, čaki, Mirko ti!

52. ZVONČKI POJEJO
(Jingle bells)

Cin cin cin, cin cin cin,
zvončki pojejo,
lep je ta božični čas,
ki prinaša zimo v vas.

Vprežimo sani,
pohitimo v snežne dni,
z iskrico v očeh
odmeva zvonki smeh.

Zvončki na saneh
skrivnostni beli svet
božič nam prinašajo
srčeca odpirajo.

PESMICE O IN ZA MAMICE

53. KDO S POLJUBOM SLADKIM…

“Kdo s poljubčkom sladkim zjutraj me zbudi?
Kdo mi skuha kavo, kruhek nadrobi?
Kdo zašije hlačke, zlika srajčico?
Kdo vsak dan se trudi, da mi je lepo?

To je moja ljuba,
dobra mamica,
želje vse izpolni,
rada me ima.”

54. MATERINA ROKA (Vida Jerajeva)

Preko las in lic otroka
božajoč gre njena roka.

Glasek zazveni zaspani:
»Žuljave so vaše dlani.«

Kakor žamet gre ročica
preko mater’nega lica.

»Kupim zlato vam kočijo,
vsa popeljem v svet, adijo!

Prideva do zlate hiše,
Zlata vas, ta kraj se piše.

Dekle vam odprejo vrata,
to za vsa je soba zlata.

Sedeva tam, trudna mati,
vi in jaz na stolček zlati.

Zavrti se krožnik, skleda,
jeva kakor kralj, seveda!

V gosji pernici zaspiva,
roka žuljava počiva.

Roka žuljava vsa bela
v Zlati vas bo, brez dela.«

55. MATI ZIBLJE

Mati ziblje, lepo poje
dete milo se smehlja.
Še ne ve za tuge svoje,
ne za žalosti srca.

Mati umrje, zlata mama,
milo joče deklica.
Po širokem svetu sama
se ozira Jerica.

Tja na grob ji venec dene
žlahtnih rožic lepi cvet
z vencem deklica povene,
nj’u zdaj nič ne loči več.

56. PIKA NOGAVIČKA

Če si moj prijatelj,
me kliči Pika Nogavička,
pike ‘mam na nosku,
a nogavičke na nogah.

Dom, ki ni mu para,
je moja vila Čira čara,
tu živim kar sama,
a dobrodošel mi je vsak.

Hej, Pika Nogavička,
čola hop, čola hej, čola hopsasa,
vsak dan si izmislim,
nakaj čisto novega.

Hej, Pika Nogavička,
alo vsi v Čira čaro se igrat,
hej, jaz sem Nogavička,
mali neugnani škrat.

Jaz počnem, kar hočem
in ne počenjam, česar nočem;
sama si določim,
kako veselo se živi.

Jaz sem mala Pika,
a zrasti me prav nič ne mika,
zmeraj bom počela
le tisto, kar me veseli.

57. PRIJATELJICE LUTKE, DOBER DAN

Prijateljice lutke dober dan.
Kraljice iz sveta otroških sanj,
pozdravljen Pinokio, pozdravljen Peter Pan,
prijateljice lutke dober dan.

Zvezdica Zaspanka, Rdeča Kapica,
volk, kozličkov sedem in mama kozica,
Ceferin Cefizelj, butalski policaj,
pa žogica Marogica in strašni zmaj

Prijateljice lutke, dober dan!

58. KDO SE JOČE? (po spominu zapisala Vida T. V.)

______ se joče, kaj ji / mu je,
hlačke ima polulane, sram jo / ga je.
Vsi otroci grejo spat,
______ mora hlačke prat’.

59. AN BAN PET PODGAN

Eno igro rad bi vas naučil,
igrico lahko igrate vsi:
z njo se vedno enega določi,
ki vse lovi ali miži.

Skrivalnice bi radi se igrali,
a do sedaj še šteti nismo znali.
Tisti, ki ga bomo določili,
prvi bo mižal in nas iskal.

An ban pet podgan,
an ban pet podgan,
štiri miši v uh me piši –
vija vaja ven.

An ban pet podgan,
an ban pet podgan,
cigu migu mačke strigu –
vija vaja ven.

60. CVILIMOŽ (Fran Levstik)

Cvilimožek, debel možek,
ima hlače – dopetače,
a trebušček ves napet,
da ne more z njim na led.

Če za trebuh kdo ga stiska,
glasno cvili, tenko piska
skozi usta, skozi nos,
zgoraj v suknji, spodaj bos.

Še bi škornje rad imel,
da na noge bi jih del,
ako bi mu trebuh dal,
pripogniti se do tal.

61. ČREP – NA TLEH JE LONČEK

Črep – na tleh je lonček –
zbogom, mlečna kaša!
To je zdaj kosilce,
to večerja naša.

Kje si loncovezec,
kodrasti Slovaček?
Lonček mi poveži,
kupim ti kolaček.

62. ČRNI KOS

Pleši, pleši črni kos,
kak’ bom plesal, ker sem bos.
Kupil si pa čevlje bom,
polke tri zaplesal bom.

Plesal bom s siničico,
lepo, mlado ptičico,
z nogo tolkel bom ob tla.
tresla se bo zemlja vsa.

63. JAGER PA JAGA (ljudska)

Jager pa jaga, kaj mi pomoga,
ptička nasprot’ leti, ustrelil jo bo.

Ptička zavpila: »Kaj sem ti st’rila,
saj sem prepevala cele noči.«

Ptička zletela, v javor se usela,
hladna je senčica javorjeva.

Ptička zletela, na okence sela:
»Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan!«

64. JEŽEK IN MEDVED (Mira Voglar)

Ježek gre po gozdni poti,
medved pride mu naproti.
»Ježek Bežek, kam pa kam
greš, ves s hruškami obdan?«

»V svojo hiško zdaj grem spat,
ki brez oken je in vrat.
V njej vso zimo bom ostal,
malo jedel, malo spal!«

65. JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO (ljudska)

Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
jaz pa pojdem na Gorenjsko,
jaz pa pojdem na Gorenjsko,
gor na ober Štajersko.

Nihče drug ne pojde z mano, (3 x)
kakor drobna ptičica.

S kljunčkom mi bo pot kazala, (3x)
s perjem senco delala.

Pesmice bo prepevala, (3 x)
kratek čas mi delala.

Mal’ počakaj, mal’ ponehaj, (3 x)
da se vreme sprevedri.

Vreme se je sprevedrilo, (3 x)
zdaj pa moram rajžati.

Ti boš pa doma ostala, (3 x)
suhe žemlje ribala.

66. JURIJ BENKO

Jurij Benko,
vzemi Lenko,
pridno ženko
boš dobil.

Bo rada pupala,
bo rada papala
in pri tebi ajčkala.

67. KOS (Vida Jerajeva)

Suknjica, črn baržun
v noge pa bos, pa bos,
zlata piščalka kljun,
to vam je kos.

Danes tu, jutri tam,
bor ali hrast,
da le ne zajde kam
v zanko in past!

Žvižga, prepeva si,
ni mu do kron,
nič mu za vinar ni,
vse da zastonj!
68. KROKODIL

V Afriki je reka Nil,
reka Nil.
Notri plava krokodil,
krokodil.

Prav hudobno se drži,
se drži.
Ven iz reke nos moli,
nos moli.

Proč od Nila, psiček mlad,
psiček mlad.
Če bi dalje živel rad,
živel rad.

Kaj bo z mamo, vprašam te,
vprašam te.
Če te krokodil požre,
te požre?

69. KUKAVICA (Janez Bitenc)

Ku, ku,
ku, ku,
nam ptiček prepeva,
ku, ku,
ku, ku,
pomlad je že tu!

Ku, ku,
ku, ku,
iz gozda odmeva,
ku, ku,
ku, ku,
že kukavce glas.

70. MOJSTER JAKA
International)

Mojster Jaka, mojster Jaka,
al’ še spiš, al’ še spiš,
al ne slišiš zvona,
al’ ne slišiš zvona?
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.

Are you sleeping, are you sleeping
brother John, brother John?
Morning bells are ringing,
morning bels are ringing.
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.

Frere Jacques, frere Jacques
Dormez vous, dormez vous
Sonnent les matinnes,
sonnent les matinnes.
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.

Bruder Jakob, bruder Jakob,
schläfst du noch, schläfst du noch,
hörst du nicht die glocken,
hörst du nicht die glocken,
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.

Frater Iakob, frater Iakob
Num dormis, num dormis?
Agita campanos, agita campanos,
Bim, bam, bom, bim, bam, bom.

71. MAJHEN KUŽA (Boris A. Novak, poje Gojc)

Jez sem majhen, micen kuža
in straši me vsaka luža.
Loža – to je ocean,
rajši stečem, stran, stran, stran.

Lajam, lajam, lajam, lajam,
da bi svet priznal,
da tudi jaz obstajam,
hov – obstajam.

Majhni psi smo lačni vsega,
lakota nas grozno bega.
Moj želodec nima dna,
sneti hočem kost z neba.

Lajam, lajam, lajam, lajam,
da bi svet priznal,
da tudi jaz obstajam,
hov – obstajam.

72. MARKOVA SKRIVNOST (Jože Šmit)

V drugem razredu
so vsi že na pare,
se pravi: vse poročeno.
Ivo si Tanjo
izbral je za ženo,
Milico Dare,
Lojze pa Janjo,
Milojko Andrej
in tako dalje
po vrsti naprej.

Kaj pa naš Marko?
To mamica ve,
to ve tudi pesnik
in naj vam pove.
Marko je mamici zvest
in drugim se smeje v pest,
ker take kot mamica ni,
vse deklice prekosi.

73. MURNČKI (Romana Kranjčan)

Mur, mur, mur, murnčki,
mur, mur, mur, murnčki,
mur, mur, mur, murnčki,
murnčki smo mi.

Vsi veselo pojemo
in z rokami ploskami,
vsi smo srečni, ker smo mladi
in ker se imamo radi.

74. NA PLANINCAH

Na planincah sončece sije, (3x)
na planincah lušno je.

Gor cvetejo rožice bele, (3x)
gor cvetejo rožice.

Eno dekle jih pa trga, (3x)
da si šopek naredi.

Za klobuk jih bo pripela, (3x)
z eno zlato knofeljco.
75. PIKA POKA

Pika poka za goro,
tisto dekle moje bo. (tisti fantič moj pač bo)
črno gleda,
drobno gre,
tisto (i) bo za me.

76. PREŠTEJ (Neža Maurer)

»Ena muca, štiri račke –
Anica, preštej jim tačke!«
Šteje, šteje – muca skoči,
splašijo se štiri račke,
hitro v vodo vse po vrsti –
kdo naj zdaj prešteje tačke?

77. PRVO LETO SLUŽIM

Ko sem prvo leto služil, eno kokljo sem prislužil.
Moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Ko sem drugo leto služil, eno račko sem prislužil.
Moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Ko sem tretje leto služil, eno gosko sem prislužil.
Moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Četrto leto, ko sem služil, eno ovčko sem prislužil.
Ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Peto leto, ko sem služil, eno kozo sem prislužil.
Koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Šesto leto, ko sem služil, si oslička sem prislužil.
Moj oslček nosi me,
koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

Sedmo leto, ko sem služil, pa konjička sem prislužil.
Moj konjiček pelje me,
moj oslček nosi me,
koza bleja: me ke ke,
ovčka pravi: strizi me,
moja goska vodo ploska,
moja račka blato tačka,
moja koklja špiklja špoklja piščeta vali.

78. RAČKE

S prsti kljunček narediš
in s komolci poletiš,
z ritko migaš sem in tja,
gagagaga.

V krogu račka zdaj stoji,
urno, hitro, en dva tri,
vsakdo naj se zavrti,
gagagaga.

In če kdo je še zaspan,
in še siten in bolan,
naj bo račka vsaj en dan,
gagagaga.

Res lepo je račka bit,
v vsaki luži imaš za pit’,
nikdar lačen vedno sit,
gagagagga.

To zares lepo je, če smo račke vsi,
radi se imamo, pa čofotamo
se vsak smeji, gagagaga.

79. RAGLJICA

Naša mala Marica
dober je dekliček,
le da kakor ragljica
ji miglja jeziček.

Ra-ra-ra-ra-ra-ra-ra,
Marica klepeče,
da ne ve več mamica,
kaj bi od nesreče.

Pa se Marici zgodi,
da se ji velika
in nerodna naredi
na jezičku pika.

Tri dni v hiši jok in stok,
potlej pika zgine,
spet jeziček naokrog,
gre brez bolečine.

Ra-ra-ra-ra-ra-ra-ra,
Marica klepeče,
kaj pa njena mamica,
smeje se od sreče.

80. RDEČA ŽOGA

Rdeča žoga hopla, hop
v lužo je skočila,
rdeča žoga hopla, hop
v luži se umila.

Potlej je na sonce šla
in se posušila,
spet vsa lepa je bila
moja rdeča žogica.

81. SRČEK DELA TIKA TAKA
(Fran Milčinski Ježek)

Srček dela tika, taka,
ko na tebe ljubca čaka,
srček dela tika, taka,
ko na tebe ljubček čaka…

Kje si b’la, moja Marička,
ko sem njivico oral?
Pasla naš’ga sem telička,
da bo kravca prej postal.

Srček dela tika, taka…

Kje boš, kje, moja Marička,
zvečer, ko bom domov zavil?
V moji kamrici bo lučka,
da ne bi okenca zgrešil.

82. ŠALICA ALI MALA ŠALA (B. A. Novak, poje Gojc)

Kaj je mala kobila?
Kobilica.
Kaj je mala trobenta?
Trobentica.
Kaj je mala viola?
Vijolica.
Kaj je mala marela?
Marelica
In naša mala Maja?
Majica
Pa tale mala šala?
Šalica.

83. ŠOLA

V šolo, našo šolo,
radi pohitimo.
V šoli, lepi šoli,
pridno se učimo.

Kdor rad v šolo hodi,
mnogo ve in zna.
Znanje pa je boljše
kakor kup zlata.

84. TROBENTICA (Mira Voglar)

Trobentica mala
v halji rumeni,
veselo že trobi
na travci zeleni.

Tra ra, tra ra,
tra ra, tra ra,
tra ra, tra ra ra,
nič več ni snega!

85. ŠMENTANA MUHA

Šmentana muha, kaj si tak suha?
Kdo te bo plačal? Miha Kovačev.

Prišli so, prišli, štirje Poljanci.
komaj so muho vlekli po klanci.

Prišli so, prišli, štirje mesarji
komaj so muho suho zaklali.

Prišli so, prišli, štirje debeli.
komaj so muho suho pojedli.

86. TRI MIŠI (Mina Voglar)

Brez dežnikov so tri miši
kar po dežju se lovile,
se smejale, klepetale
in še tole uganile.

Če bile bi iz sladkorja,
bi se zdajle raztopile
in v potoček sladke vode
bi se miši spremenile.
To bi mačke se jezile.

Če bile bi kakor gobe,
vedno večje bi postale,
nič več mačk se ne bi bale,
z njimi bi celo se igrale.
Toda, kje bi miške spale,
če tako velike bi postale?

In zato so rekle miši,
da kar miši bodo ostale,
se smejale, klepetale
in pred mačkami bežale.

87. TRI MUCE ŠLE SO NA POTEP (Janez Bitenc)

Tri muce šle so na potep,
oj, tralali, oj, tralala,
je prvi stopil volk na rep,
oj, tralalila la.

Gre druga po stezici peš,
oj, tralali, oj, tralala,
jo v tačko zbode boter jež,
oj, tralalila la.

V drevo se tretja zaleti,
oj, tralali, oj, tralala,
velika buška zraste ji,
oj, tralalila la.

Pridirjal je zdravnik Mačkon,
oj, tralali, oj, tralala,
in vsaki muci dal balon.
oj, tralalila la.

88. V CIRKUSU (Feri Lainšček)

Rad bi bil klovn,
ki hodi po vrvi,
upal tedaj bi si
tudi po brvi.

Rad bi bil stric,
ki ogenj požira,
podkuril bi teti,
ki me nadira.

Rad bi bil včasih
še tudi čarovnik,
lahko bi si v sobi
pričaral peskovnik.

89. VEVERICA

Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja,
ko pa na vrh smreke spleza
z repkom pomahlja,
ko pa na vrh smreke spleza,
z repkom pomahlja.

Veverica, veverica, kaj mi daš, kaj mi daš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš.

Kaj za lešnike bi dala,
fantek moj, fantek moj,
saj sem sama jih nabrala
zvrhan koš nocoj,
saj sem sama jih nabrala
zvrhan koš nocoj.

90. VSAK NA SVETU MORA JESTI

Vsak na svetu mora jesti,
kdor ne je, ta oslabi,
tega se komar zaveda
pa človeku pije kri.

Tudi žabica je lačna
pa komarja brž požre,
potlej pride štorklja lačna,
žabica izgine v njej.

Štorkljo krokodil pohrusta,
zunaj je ostal le kljun,
ker ima strašanska usta,
ga požre globok tolmun.

La, la, la, la, la, la, la, la,
lalalalalala – la.
La, la, la, la, la, la, la, la,
lalalalalala – la.

91. ZAJČEK ZLATKO

Zgodaj zjutraj zajček Zlatko
vzame košek in lopatko
in s kolesom se odpelje
do vasi, kjer raste zelje.

V strahu, da ga kdo zasači,
hitro zgrabi, v košek stlači
dve najlepši zeljni glavi
in se brž domov odpravi.

Zdaj ko sneg je v zajčjem logu,
Zlatko, zleknjen v brlogu,
zeljne lističe grizlja
in na orglice igra.

92. ZVEZDICA, ZVEZDICA, LUČKA Z NEBA…
(Janez Bitenc)

Zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada,
o kako rada,
zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada bi k tebi prišla.

93. ŽABJA NEZGODA (Anica Černejeva)

Žabica je žejna bila
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
in je vode se napila
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.

Pa ji je trebušček počil,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
mož je po zdravnika skočil,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.

Ko sta k žabici prispela,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
žabica ni več živela,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.

To je žalostna nezgoda,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak,
dobre žabice je škoda,
kvak, kvak, kvak sredi blatnih mlak.

94. USPAVANKA (Janez Bitenc)

Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
saj muca tvoja mala,
med prejo je zaspala.
Spi, dete, spi,
spi, dete, spi.

Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
že ptički lahkokrili
so v gnezda se vrnili.
Spi, dete, spi,
spi, dete, spi.

95. DEDEK MRAZ (Janez Bitenc)

Stari dedek z belo brado,
stari dedek, dober mož,
vsi te čakamo veselo,
da prineseš zvrhan koš.

Tinčku konja,
Jani punčko,
Tončku žogo,
Mihcu vlak,
Janezu trobento zlato,
da bo trobil kot vojak.

Jurčka našega se spomni,
revček v postelji leži,
zdravja, dedek, mu prinesi,
da bo srečen on in mi.

96. DEDEK MRAZ 2 (Janez Bitenc)

Davi zarana pobelil je sneg,
travnike, polja, doline in breg.
In že dedek Mraz
zapregel v sani
konjičke je tri
pa hajd, v našo vas.

Koše igrač in slaščic za cel vlak
dal je otrokom prijazen možak.
Zdaj pelje ga pot
kot veter naprej,
po svetu brez mej,
na jug in na vzhod.

97. DEDKU MRAZU V SLOVO (Janez Bitenc)

Na koncu pa pesem veselo,
zapojmo zdaj vsi iz srca
in dedka pozdravimo smelo,
saj vemo, da rad nas ima.

Kraguljčki veselo cingljajo,
ko pelješ se v snežne gore,
snežinke pa ti šepetajo
vse naše najboljše želje.

98. JURČEK IN SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)

Jurček bere, bere, bere,
zre na tablo, se poti.
Komaj črke skupaj spravi
in prebere: »HUDA ZI…«

»In naprej!« učitelj reče:
»Kje pa sta še črki dve?«
Jurček misli, misli, misli,
pa z jezička mu ne gre.

Mož sneženi z glavo kima,
v razred kuka, se jezi.
»HUDA ZIMA!« brž prebere,
fant pa od sramu zardi.

99. LEDENE SVEČE (Janez Bitenc)

Temni oblaki,
mrki možaki
prevlekli so zimsko nebo.

Sonce zakrili,
potlej spustili so
kapljice k nam, na zemljo.

Kaj so zaspale
kapljice male,
po stenah nič več ne polze?

Niso zaspale,
tu so ostale,
zdaj v svečah ledenih žive.

100. NA SANEH (Janez Bitenc)

Cin, cin,
cin, cin, cin,
pojejo kraguljčki,
cin, cin,
cin, cin, cin,
v breg drse sani.

Hop, hop,
hop, hop, hop
skačejo konjički,
hop, hop,
hop, hop, hop
joj, kako leti.

Dober dan snežak,
ptičke, srne, zajčki,
mi pa
kar naprej
v bele zimske dni…

101. PRVI SNEG (Janez Bitenc)

Zjutraj, ko še mucek spančka,
že po vrtu skače Ančka.
Danes je res dobre volje,
saj je sneg pobelil polje.

Ves dan se lovi po snegu,
sanka z Mihcem se po bregu.
Lica jabolka so rdeča,
nosek njen ledena sveča.

Ko pa lunica posije,
punčka v kožuh se zavije.
Ena, dve in naša Ančka
v topli posteljici že spančka.

102. SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)

Tinček in Tonček
pa Jurček z vasi,
kepe valijo,
vsem trem se mudi.

Tukaj so noge
in tole je trup,
še glavo in roke
pa možek bo vkup.

Pisker na glavo,
korenček za nos,
strgane čevlje,
da mož ne bo bos.

Zdaj, ko gotov je
zarajajmo vsi,
možek sneženi
naj dolgo živi!

103. BOTER JEŽ (Janez Bitenc)

»Dobro jutro, boter jež!
Ustavi se in mi povej,
kam te nesejo nožice,
kam tako zarana greš?«

»Tjale grem, na rob vasi,
k sladki hruški debeluški,
ki me čaka že tri dni.«

»Boter ježek, kaj mi daš
pa ti na uho povem,
da je hruško debeluško
že pojedel naš Matjaž.«

104. KOZA MEKA (Janez Bitenc)

Glej roge
in sivo brado,
štiri noge,
kratek rep.
Drevje smuka,
z uhlji striže,
meketa
in leze v breg.

To je naša
koza Meka,
polno skledo
nam da mleka.

105. MLINČEK (Janez Bitenc)

Ob potoku melje mlinček,
tiki, tiki, tiki, tak.
Zraven njega fantek Binček,
mojster mlinar, korenjak.

Hitro melji! Binček reče,
tiki, tiki, tiki, tak.
Metka nam potičko speče,
takšno, da je nima vsak.

Mlinček zmlel pšeničko v moko,
tiki, tiki, tiki, tak.
Mi s potičko na poroko
k teti Marici v Beljak.

106. LABODA (Janez Bitenc)

Kot dve jadri,
beli jadri,
tam na sredi jezera,
dva laboda
kakor v sanjah
po gladini plavata.

»Je še kdo
na svetu srečen
kakor danes sva midva?
Toplo sonce
nama sije,
veter božajoč pihlja.«

To sta šepnila
laboda
in sta dalje jadrala,
do noči,
ko v mesečini
sta v pristan zaplavala.

107. MESEC IN LISICA (Janez Bitenc)

Mesec zlat
z neba ugleda
zvitorepko v gozdu.
Glej, glej, glej,
zvitorepko v gozdu.

Hej, lisička,
zvitorepka,
kam v tej pozni uri?
Kam, kam, kam,
kam v tej pozni uri?

Če greš v vas
po putko tutko,
jo čimprej odkuri,
jo, jo, jo,
jo čimprej odkuri.

Pridno putko,
putko tutko
čuva kuža Muri,
da, da, da,
čuva kuža Muri.

108. MRAVLJA IN POLŽ (Janez Bitenc)

Mravlja, mravljica
iz mravljišča kukala,
mravlja, mravljica,
kaj je videla?

V travi, travici
leze, leze, čudna stvar,
v travi, travici
polžek samotar.

Jojme, jojmene,
kaj če zleze na goro?
Jojme, jojmene,
potlej bo hudo.

Mravlja, mravljica,
v luknjico je smuknila,
mravlja, mravljica,
polžku je ušla.

109. MUZIKANTSKA (Janez Bitenc)

Tra, ra, ra, ra,
tra, ra, ra,
godba v goste je prišla.
Muzikanti, veseljaki,
sami krepki so možaki.
Miha na činele igra,
Rok po bobnu ropota.

Bam, br, bam, bam,
bam, br, bam,
kdor želi, naj pride k nam.
ta, ki pridno je polento,
v godbi bo igral trobento.
Kdor bo pihal v bombardon,
bo zaslužil en bonbon.

Bumstadrija,
bumstadra,
kdor uči se, ta pa zna.
Godba se je pomladila,
nove godce je dobila.
Zdaj pozor in ena, dva,
naša godba vam igra.

110. VLAK (Janez Bitenc)

Po dolinah in livadah,
skozi gore in čez reke
vozi, piska in sopiha,
kakor s pipo stari Miha.
ves zavit je v siv oblak,
Tjažek pravi: to je vlak!

Hitro, še hitreje pelji,
stara mama me že čaka!
Metka prosi in vzdihuje,
vlakec pa, kot da jo čuje.
Že potegne in zdrvi,
Metka pa – na tleh sedi.

111. VRABČEK (Janez Bitenc)

Čiv, čiv,
čiv, čiv,
čiv, čiv,
čiv, čiv,
kaj je vendar
sredi njiv?

Živ, žav,
živ, žav,
živ, žav
živ žav,
vrabček je
nepridiprav!

112. VRTILJAK (Janez Bitenc)

Vrti se, vrti vrtiljak,
pelji nas pelji, hitro kot vlak.
Jurček voznik bo,
Tone piskač,
karte bo ščipal
Drago nergač.

Vstopite, prosim! Drago kriči,
Tone že piska,
Jurček vrti.
Metka se smeje,
maha z roko,
Marko pa vpije:
to je lepo!

113. POMLADANSKO KOLO (Janez Bitenc)

Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo
v topli pomladi.

Sonce pozdravlja nas,
zvončki cingljajo,
zlate trobentice
k plesu igrajo.

V vejah se zbirajo
pevci krilati,
murni pa godejo
spodaj na trati.

Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo
v topli pomladi.

114. TROBENTICA IN ZVONČEK (Janez Bitenc)

Tra, ra, ra, trobentica trobi,
cin, cin, cin pa zvonček cinglja.
Sončece veselo se smeje,
»Sem že tu!« z neba šepeta.

115. VESELA POMLAD (Janez Bitenc)

Cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
se zvonček na trati oglaša,
cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
pomladi v pozdrav cinglja.

Tra, ra, tra, ra,
tra, ra, ra, ra, ra
trobentica v zlati oblekci,
tra, ra tra, ra,
tra, ra, ra, ra, ra
zaspančke budi iz sna.

Čiv, čiv, čiv, čiv,
čiv, čiv, čiv, čiv, čiv,
na vejah zbor ptičkov prepeva,
čiv, čiv, čiv, čiv,
čiv, čiv, čiv, čiv, čiv,
in škorčki so spet doma.

116. BALONČEK IN SONČEK (Janez Bitenc)

Moj dragi balonček,
rumeni citronček,
poleti visoko v nebo
in zlatemu soncu
prijazno naroči,
naj spet nam ogreje zemljo.

Je zletel balonček,
rumeni citronček
in soncu je rekel tako:
»Hej, sončece zlato,
pokukaj na trato,
da malčkom bo našim toplo.

117. GOSAK IN GOSKE (Janez Bitenc)

Dve taci rumeni
in kljun je prav tak,
po trati stopica
ponosno gosak.

»Ga, ga, ga, ga, ga,«
kriči na ves glas!
»Ste spet ušle, goske?
Ne grem več po vas!

Le naj vas popade
sosedov pes Rok,
same boste krive,
če jok bo in stok.«

Pritekle so goske:
»Zdaj spet smo doma!
Ne jezi gosak se,
ga, ga, ga, ga, ga!«

118. KOS (Janez Bitenc)

V grmu sedim,
ves dan žgolim,
ptičice drobne
peti učim.

Vse že pojo
v zboru lepo;
vrabčku pa pesem
noče v uho.

Ptič nagajiv,
ves dan sred njiv,
poje po svoje
čiv, čiv, čiv, čiv…

119. MEDVEDEK NA MOSTIČKU (Janez Bitenc)

Ko medvedek gre v gozdiček,
mora čez lesen mostiček,
čez mostiček nad vodo,
v njej srebrne ribe so.

Na mostičku se ustavi
in drobtinice pripravi.
meče v bistro jih vodo,
ribice jih pojedo.

Zadovoljen odkoraka,
v gozd, kjer jagoda ga čaka.
Sladka, rdeča jagoda,
ki medvedka okrepča.

120. MIHA IN ŽABA (Janez Bitenc)

Dežek pada, dežek gre,
žaba kuka iz vode.

Miha k vodi je prišel,
žabico bi rad ujel.

Žaba fantka
se boji,
v lužo skoči,
pa je ni.

121. MUCA MRMRJAVKA (Janez Bitenc)

Muca Mrmrjavka,
miško je lovila,
miška z dolgim repkom,
v lonec je skočila.

Muca pa pred loncem
je sladko zaspala,
miška, smuk iz lonca,
ven je odskakljala.

»Pa me ni več v loncu.
To ti je uganka!«
Prav je grda muca,
mucica zaspanka.

122. NA VRTILJAKU (Janez Bitenc)

Vrti, vrti, vrti,
se vrtiljak, vrti,
na vrtiljaku pa
medvedek naš sedi.

Oho, oho, oho,
kako je to lepo,
voziti se okrog
in plavati v nebo.

Stoji, stoji, stoji,
zdaj vrtiljak stoji,
medvedku pa se zdi,
da se ves svet vrti.

123. PIKAPOLONCA (Janez Bitenc)

Ko se je sonce
zjutraj zbudilo
in so zapeli
ptički povsod,
pikapolonca očke pomane
in se odpravi urno na pot.

Leta na trave,
bilke in rože,
z bele marjetke
vzpne se na mak.
Ko pa jasminov grm obleze
pikapolonco vabi še slak.

Tu je obstala,
premišljevala,
komu naj nese
srečo in kam.
Že je zletela,
k Jani se usela
in ji je rekla: »Srečo ti dam.«

124. PETELINČEK IN PUTKE (Janez Bitenc)

Petelinček kikiriče,
svoje putke skupaj kliče:
»Hitro semkaj pritecite,
zlato zrnje pozobljite!«

»Ko, ko, ko,« in so pritekle,
niti hvala niso rekle.
Brž so zrnje pozobale
in veselo odcapljale.

125. POLŽEK SLINČEK (Janez Bitenc)

»Polžek Slinček,
polžek Slinček,
kliče te prijatelj Binček.
pridi hitro ven iz hiške
in pokaži mi rožičke.«

»Fantek Binček,
fantek Binček,
tukaj je tvoj polžek Slonček.
Ker mi nisi strl hiške,
rad pokažem ti rožičke.«

Polžek zlezel
je iz hiške
in pokazal je rožičke.
Binček pa, naš korenjak:
»To ni polžek, to je spak!«

126. PO MED (Janez Bitenc)

Na voziček prazen lonec
so medvedki naložili
in potem kot blisk
k čebelnjaku so zavili.

Se s čebelami menili
in kupčijo so sklenili.
Segli si v roke,
lonec z medom napolnili.

S polnim loncem na vozičku
hitro so domov krenili,
no, in kaj doma?
S sladkim medom se gostili.

127. POTOČEK (Janez Bitenc)

Že sončece sije,
potoček se vije,
čez travnike, polja,
utira si pot.

Ko teče po trati
se s cvetko pobrati,
pa vpraša
kam gre in kod.

»Ves dan se sprehajam,
po travniku rajam,«
metuljček mu de
in želi srečno pot.

128. SRNICA MALA (Janez Bitenc)

»Srnica mala,
kaj si že vstala,
sončece zlato zbudilo te je?
Ptički veseli,
so zažgoleli
in odleteli na širno polje.«

Srnica mala
je priskakljala
in pokazala ušeska je dva.
Fantka je uzrla
injo ucvrla
v gozdič zelen, kjer svoj domek ima.

USPAVANKE

129. PTIČJE DREVO (Janez Bitenc)

Na skalnati otok
priletel je ptič
in spustil je zrno na tla.
Iz zrna je zraslo
visoko drevo,
visoko, tja gor do neba.

Med vejami gnezdi
na stotine ptic,
ki vse tako milo pojo,
in ko jih zaslišiš,
v trenutku zaspiš
in sanjaš prečudno lepo.

130. USPAVANKA (Janez Kuhar)

Zajček že spi,
vrabček že spi,
mesec na nebu zapira oči.

Breza že spi,
ne šelesti,
fantek narahlo zapira oči.

Ulica spi,
nikogar več ni,
tiho, potiho zaprimo oči.

IZŠTEVANKE IN IGRICE

131. BURJA PIHA (Janez Bitenc)

Burja piha čez gore,
dežek pada na polje,
sonce se skoz veter smeje,
veter pa oblake šteje:
en, dva tri,
pojdi ven ti!

132. CINCA BINCA (Janez Bitenc)

Cinca Binca, v luknji miš,
če jo ujameš ne loviš.
Kdor pa miške ne ulovi,
ta za kazen naj miži.
En, dva, tri,
en, dva, tri,
zdaj mižiš ti.

133. CVIK – CVAK (Janez Bitenc)

Cvik – cvak, petelinček
pelji žito v stari mlinček!
V mlinčku melje bela miš,
cvik – cvak,
to loviš!

134. DEKLICA MAJHENA (ljudska)

Deklica majhena,
kikla velika,
rasti brž, rasti brž,
da bo prav kikla!
135. DELAJMO, DELAJMO (Ljudska)

Delajmo, delajmo zlata kolesa,
da se popeljemo v sveta nebesa,
angelci godejo, duše pa rajajo,
da se nebesa tresejo.

136. TALE NOGA

(igramo se ob previjanju, tako da z nogicami dojenčkamalo potelovadimo)

Tale noga binca – bi rada pila vinca.
tale noga skače – bi rada mal’ pogače.

PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU

137. BINGALE BONGALE (Mira Voglar)

Bingale, bongale, biri,
danes se nihče ne cmeri.
Danes prišel bo med nas
ljubi naš dedek Mraz,
ljubi naš dedek Mraz.

Bingale, bongale, baja,
danes nihče ne nagaja.
Danes prišel bo med nas
ljubi naš dedek Mraz,
ljubi naš dedek Mraz.

JESENSKE PESMI

138. BOTRA JESEN (Janez Kuhar)

Botra jesen
v deželo prihaja,
z dežjem in vetrom
nam rada nagaja.

V polje in gozd
je že urno zavila,
barve prelepe
povsod je razlila.

S kapljico rose
je barve zmešala,
kaplje dežja pa je
zraven dodala.

139. AH, KAKO SO GRDI Z MANO (Lojze Krakar)

Ah, kako so grdi z mano,
ko me spat podijo!
Zdi se mi že preneumno,
da ljudje sploh spijo.
in tako tretjino dneva
v postelji pustijo.

Vendar so še grši z mano,
kadar me budijo!
Kaj vse dal bi, da vsaj enkrat
v miru me pustijo.
Ah, zakaj ljudje na svetu
vse premalo spijo.

140. ANČKA BANČKA (Ljudska)

»Ančka, bančka,
kaj delaš doma?«
»Pletem in šivam
za svoj’ga moža.«

»Pa kdo je tvoj mož?«
»Petelin, kokoš,
na strehi sedi
in pipo kadi.«

141. BALONČEK (Janez Kuhar)

Bela lica je napel,
moj balonček, moj balonček,
bela lica je napel
moj balonček, debeluh.

Pod nebo je poletel,
moj balonček, moj balonček,
pod nebo je poletel
moj balonček, potepuh.

Ob oblak se je zadel,
moj balonček, moj balonček,
ob oblak se je zadel,
moj balonček, korenjak.

Brez glasu se razletel,
moj balonček, moj balonček,
brez glasu se razletel
moj balonček, siromak.

142. BEŽIMO, TECIMO (ljudska)

Bežimo, tecimo,
cigani gredo!
V rjavih bisagah
otroke neso.

Če se ne umivaš,
cigana se boj!
Sicer te zaloti
in vzame s seboj.

Bež’ baba, bež’ baba,
cigani gredo!
Zakaj bi bežala,
k’ mi špeha neso.

143. BINČEK IN KOS (Janez Bitenc)

V gozdu skače črni kos
z vejice na vejo,
žvižga, poje, vselej bos,
tam za živo mejo.

Binček pa na travici
bele ovce pase,
gleda svoji kravici
sredi sončne jase.

Potlej vzame žvegljico,
k ustom jo pristavi
in zapiska pesmico
kakor kos v goščavi.

144. ČIČIPHU (Mira Voglar)

Či-či-či-či-či-či phu,
glejte vlak je tu!
Karte si kupimo
in takoj vstopimo!
Či-či-či-či-či-či phu,
vlak je tu!

Či-či-či-či-či-či phu,
vlaku se mudi!
Vse hitreje pelje
in s kolesi melje.
Či-či-či-či-či-či phu,
vlaku se mudi.

Či-či-či-či-či-či phu,
pa smo zopet tu!
Vlak se že ustavlja,
vse v njemposlavlja.
Či-či-či-či-či-či phu,
pa smo zopet tu!

145. ČUDEŽNA KRILA (Janez Bitenc)

Onkraj gore,
onkraj vode,
zeleni valovi
že tisoč let spe.

Kdor jih zbudi,
krila dobi,
da z njimi
kot ptica
ves svet obleti.

146. IŠČEMO MEDVEDKA (Janez Bitenc)

Iščemo, iščemo,
iščemo medvedka:
za pečjo, pod klopjo,
kote vse pretaknemo.

Iščemo, iščemo,
iščemo medvedka:
tu ga ni, tam ga ni,
kje medvedek zdaj čepi?

Našli smo, našli smo,
našli smo medvedka.
V Lenčkini posteljici
naš medvedek sladko spi.

147. KAM, BARČICA KAM? (Janez Bitenc)

Kam, barčica, kam,
čez morje široko,
čez morje globoko?
kam, barčica, kam?

Naj s tabo veslam,
čez morje široko,
čez morje globoko?
Naj s tabo veslam?

Stoj, barčica, stoj!
čez morje široko,
čez morje globoko
me vzemi s seboj!

148. KJE JE LUNA (Janez Bitenc)

Kje je luna,
kje je luna,
sonce se na glas jezi.
Jaz bom vsak čas zatonilo,
lune od nikoder ni.

Hej, oblaček,
hej, oblaček,
ti poglej, kaj se godi!
Mar zaspanka še ni vstala,
ali druge ima skrbi?

Je pokukal,
je pokukal
bel oblaček za goro
in zaslišal in zaslišal
luno tarnati tako:

Jojme, jojme,
jojme, jojme,
zob modrostni me boli,
danes bom doma ostala,
zemlja pa naj bo v temi.

149. KRALJIČEK (Janez Bitenc)

Na vsakih sedem let
bel otok se pojavi
in prileti galeb,
na stražo se postavi.

In straži noč in dan,
ženici svoji streže,
ki v toplo gnezdece
srebrno jajce leže.

Iz jajčka se zvali
srebrni morski ptiček,
mu pravijo ljudje,
to je galeb – kraljiček.

150. LUNA IN KLAVIR (Janez Bitenc)

Se luna je ustavila,
na zemljo je pogledala
in slišala Alenčico,
kako klavir igra.

O, če bi znala jaz tako,
kako lepo bi to bilo,
bi poslušale zvezdice
in rekle: ta pa zna!

Do jutra je še dolga pot,
zato le brž, le brž od tod.
Se luna premaknila je
in v noč zaplavala…

151. LUNA NA LADJICI (Janez Bitenc)

Če rečem da, naj obvelja!
Nocoj na pot se mi ne da.
Če pa bi ladja tu bila,
bi zaveslala prek neba,
bi zaveslala prek neba.

To slišale, to slišale,
na nebu svetle zvezdice.
So pripeljale ladjico,
prelepo sinjo barčico.

In lunica, in lunica
je zaveslala prek neba.
So zvezdice veslale z njo
in vzklikale kako lepo!

152. LUNA SANJA (Janez Bitenc)

Hude sanje, hude sanje
luna je imela,
da je v morje, da je v morje,
bunk, štrbunk zletela.

Ko so ribe, ko so ribe
luno opazile,
od veselja, od veselja
so v en glas zavpile:

Zlata žoga, zlata žoga,
v morje je skočila,
plavati jo naučimo,
da ne bo utonila.

Kakšna žoga, kakšna žoga,
luna se zjezila,
in se v hipu in se v hipu
iz hudih sanj zbudila.

153. LUNIN ROJSTNI DAN (Janez Bitenc)

So zvezdice se zbrale,
skrivnostno šepetale:
kaj naj bi za rojstni dan
zlati luni dale.

Menile so, menile,
in so tako sklenile:
rdeč klobuk za rojstni dan
bomo ji kupile.

So rdeč klobuk kupile.
ga luni podarile.
Rdeč klobuk za rojstni dan
iz žameta in svile.

Je luna vsa vesela
klobuček si nadela.
Z njim na pot za rojstni dan
brž je pohitela.

154. LUNA ZASPANKA (Janez Bitenc)

Ko zjutraj se vrne s poti,
si luna budilko navije,
da o pravem jo času zbudi
in v mraku čez goro zavije.

A včasih se tudi zgodi,
da uro pozabi naviti,
takrat pa kot muca zaspi,
ko v službo bi morala iti.

155. MATJAŽEK IN LUNA (Janez Bitenc)

Polna luna v sobo kuka,
kjer Matjažek spi.
Za ušesa ga pocuka,
tole mu veli:

En copatek je na stolu,
drugi kdo ve kod.
Hlače si za peč porinil,
srajčko vrgel v kot.

To je rekla polna luna
in šla svojo pot,
da pogleda, če več reda
našla bo drugod.

156. MEDVEDEK Z BALONČKOM (Janez Bitenc)

Medvedek naš je priden bil,
priden bil, priden bil,
zato balonček je dobil,
balonček je dobil.

Zapihal veter je močno,
je močno, je močno,
oba sta splavala v nebo,
sta splavala v nebo.

Presneta reč! Le kaj bo zdaj,
kaj bo zdaj, kaj bo zdaj,
če medota ne bo nazaj,
nikoli več nazaj?

157. MEDVEDJI ORKESTER (Janez Bitenc)

Poglejte, poglejte
zdaj čudo sveta,
medvedji orkester
za ples vam igra.

Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
za ples vam igra.

Oglasi se flavta,
trobenta in bas,
činele in boben,
zdaj kratek bo čas.

Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
zdaj kratek bo čas.

Vrte se medvedki,
jih pete srbe,
vrte se, vrte se
do belega dne.

Fijuju, fijuju,
tra, ra, ra, ra,
cingel, cin, cin,
do belega dne.

158. MEDVEDKA (Janez Bitenc)

Prišel medvedek
k bratcu v vas.
cel dan sta se igrala.
Lovila in skrivala se,
skakala in smejala.

Ko luna je
pokukala,
sta šapi si podala
in rekla: ko bo sonce vzšlo,
se bova spet igrala.

Tako je šlo
iz dneva v dan.
Zdaj šolska klop ju čaka;
če bosta pridna, bosta oba
medvedja učenjaka.

159. MEDVEDKOVO KOSILO (Janez Bitenc)

Kaj na skuham za kosilo?
Sladke koreninice?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Rdeče gozdne jagode?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Gobjo juho,
kračo suho
ali zeljnato prikuho?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!
Rdeč korenček, borovnice
ali jabolčne sladice?
Ne, ne, ne, ne,
ne, ne, ne!

Jaz bi lizal turški med
ali češnjev sladoled!

160. MESEC RADOVEDNEŽ (Janez Bitenc)

Pokukal je mesec z neba.
Ku – ku, ku – ku, ku – ku,
pokukal z neba, zagledal moža,
ku – ku,
ki pasel kozlička je dva.

Se smejal je mesec z neba,
ha – ha, ha- ha, ha – ha,
se smejal z neba, kermožu ušla,
ha- ha,
sta bela kozlička oba.

161. NA POT (Janez Bitenc)

Že sinja barčica drsi,
drsi po modri vodi,
ji sonce kaže pravo pot,
da nikdar ne zablodi.

Jo vodi pot na otok bel,
na otok bel v daljavi,
tam zlata ribica živi,
ki malčkom zgodbe pravi.

162. RIBIČ (Janez Bitenc)

Živel je ribič
lep in mlad,
nekoč je šel na lov.
Tri koše ribic je ujel
in priveslal domov.

Ko s košev strese jih na tla,
se ena oglasi:
»Če ribič, me pustiš živet,
me pomnil boš vse dni.«

Je vrgel ribico v vodo,
glej, čudo se zgodi,
kot zvezda lepa deklica
pred ribičem stoji.

163. ROŽA NA SKALI (Janez Bitenc)

Na skali roža je pognala,
imela je biserni cvet,
cvetela je morju in soncu,
cvetela že mnogo je let.

Je dete prišlo k sivi skali.
pobožalo biserni cvet
in v hipu je zraslo v junaka,
a roža je morala umret.

164. STEKLENI GRAD (Janez Bitenc)

Na dnu morja
steklen je grad,
steklen je grad,
a grad zapira
tisoč vrat, tisoč vrat.

Kdor bo odklenil
tisoč vrat,
vseh tisoč vrat,
bo v gradu našel
skrit zaklad, skrit zaklad.

165. V PRISTAN (Janez Bitenc)

Zdaj pa grem,
je ribica rekla
in skočila je v vodo
mi pa smo ji pomahali
in smo kukali za njo.

Takšnih zgodbic
pa še nikoli,
kot smo čuli jih ta dan,
to smo rekli in zapluli
s sinjo barčico v pristan.

166. ZVEZDICA V MORJU (Janez Bitenc)

Pred mnogimi,
mnogimi leti,
je zvezdica padla z neba.
In v vodi je potonila,
zdaj sveti na dnu morja.

Že mnogi
so zvezdo iskali,
a nihče je našel še ni.
Poskusite srečo, otroci,
morda jo najdete vi.
IZŠTEVANKE IN IGRICE

167. KUHINJA V PESKOVNIKU (Maja Planinc)

Križ – kraž, kaj mi daš?
Križ – kraž, kaj mi daš?

Dam ti eno žličko mivke,
dam ti eno šalčko vode,
da si skuhaš kavico,
da si skuhaš kavico!

MMMMMMMM!

(Igramo se lahko v peskovniku ali pa na otrokovi dlani)

168. NA KOLENU (Oton Župančič)

Diči, diči, diča,
urno na konjiča,
na konjiča vranega,
dobro osedlanega.

Diči diči diča,
deček nima biča,
deček nima ne ostrog,
da pognal bi konja v log.

169. NAŠA ŠPELA (ljudska)

Naša Špela tenko joka
kislo se drži,
se ji je potresla moka,
zdaj pa kruhka ni.

170. SINKO ŠTEJE (Miroslav Košuta)

Ena –
jabolka so še zelena.

Dve, dve –
jabolka nam rumene.

Tri, tri, tri –
eno že lepo rdi:

sinko ga z drevesa strese,
mamici pokazat nese.

171. SONČEK SIJE (ljudska)

Sonce sije,
dežek gre,
mlinar melje
brez vode,
deklica pometa
brez metle.

172. TRARA TRARA (ljudska)

Trara, trara,
pošto pelja!
Repa korenje,
slabo življenje;
repa še, še,
korenje pa ne!

173. MOJČINA PESEM (Marjan Kozina, Fran Milčinski)

Ptička, ki sladko žgoliš,
vetrc, ki v vejah šumiš,
preko dobrav nesi pozdrav
daleč tja v rodno mi vas.

In ko se vrneš, povej,
kdaj bo, kot bilo je prej,
kdaj spet domov, preko bregov,
šla bom tja v rodno mi vas.

Ptička ne poje mi več,
vetrc odjadral je preč,
sama sem spet, mrzel je svet,
daleč je rodna mi vas.

PESMICE O ZIMI IN NOVEM LETU

174. SLEDI (Damjana Kenda Hussu)

Zajček se podi po bregu,
išče svojo sled v snegu.
Veter po pobočju brije,
sproti vsako sled zakrije.

Zajček, ki ne zna domov,
zleze kar v lisičji rov.
K sreči botre ni doma,
tudi ona je zašla.

175. KAJ VSE ZNAMO (Janez Bitenc)

Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo
in tečemo
in skačemo
in žogo brcamo.

Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo,
se žogamo
in plavamo
in skačemo
v vodo.

Poglejte nas,
poglejte nas,
kako korakamo
in rdečih lic
in zdravih nog
veselo pojemo.

176. KUŽEK MALI (M. Aparnik)

Kužek mali, Bobi zali,
brž pokaži tačke mi.
Če pa nočeš, potlej pazi,
da te fantek ne ulovi.

Kužek mali se je ustrašil
in pokazal nosek siv,
tačko belo, drugo črno,
pa še zraven repek siv.

177. MUREN, PRIDI IZ LUKNJICE (ljudska)

Muren, muren,
pridi iz luknjice,
bova jedla
bele štrukeljce.

Pridi, bom ti dal
zlat komat,
greva na polje
pšenico sejat!

178. NAGAJIVKA (Danilo Gorinšek)

Pri nas doma sta kuža Hov
in mačka Mehkotačka.
Nikdar se ne prepirata
kot pes in mačka.

Prijatelja pa sta zato,
ker mucka je suknena,
pa tudi kuža Hov ni živ,
le lutka je lesena.

179. PADAJ, PADAJ MILI DEŽEK (Mila Voglar)

Padaj, padaj, mili dežek,
rožice so žejne, dobro jih zalij!

Sijaj, sijaj, toplo sonce,
rožice, glej, zebe, z žarki jih pokrij!

Pihaj, pihaj, hladni veter,
rože bi plesale, vrti jih močno!

Pridi, pridi, temna noč,
rože zdaj bi spale, svet zavij v temo!

180. NIČ NE JOKAJ, SESTRICA (J. Haydn / J. Humar)

Nehaj, nehaj, sestrica,
kaj še zmerom jočeš?
Če se boš nasmehnila,
vse storim, kar hočeš!

Lešnikov nanosim ti,
mama jih bo dala,
jagodic natrosim ti,
da jih boš zobala.

Če se boš nasmehnila,
žalost bo zbežala,
pa se bova spet oba
šolarje igrala.

Črke bova pisala,
saj ti že kar grejo!
Vendar pravi šolarji
jokati ne smejo.

181. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU (Janez Bitenc)

Iz brloga gre lisica.
medved liže sladki med,
a za urno veverico,
lešniki so slastna jed.
En, dva, tri, en dva, tri,
zdaj mižiš ti.

Najlepšo hišico ima
naš pridni beli zajček,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.

Tra, la, la, la, la, la, la, la,
tra, la, la, la, la, la, la,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.

182. PETELINČEK JE NA GORO ŠEL (ljudska)

Petelinček je na goro šel, kikirikiki,
petelinček je na goro šel, kikirikiki,
petelinček je na goro šel, kikirikiki,
kikiriki, kikiriki.

Kaj pa on na gori bo, kikirikiki…
On na gori ljub’co ima, kikirikiki…
Ljub’ca obolela je, kikirikiki…
Poslali so po dohtarja, kikirikiki…
Ljub’ca ozdravela je, kikirikiki…
Petelinček je na talarju, kikirikiki…
Okoli so prijatelji, kikirikiki…

183. PLEZA MUCEK (Neža Maurer)

Pleza mucek na drevo,
vedno više, vedno više,
pleza mucek na drevo,
z vrha gleda že na hiše.

Ko pripleza prav na vrh,
glej pred hišo skleda mleka,
a kako bi dol prišel,
mali mucek veka, veka.

184. SREČO SMO NAŠLI (Janez Bitenc)

Zdaj vemo, zdaj vemo,
kje sreča tiči,
tecimo, tecimo,
da nam ne ubeži.

Zapojmo veselo
zdaj sreči na glas:
»Hej, sreča ljubeča,
saj ti si že v nas.«

185. ŽABEC KUKEC (Janez Bitenc)

Rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak,
to, kar jaz vem, to, kar jaz znam,
to zares ne zna vsak.

Krasno brenkam na kitaro,
sem med pevci prvak,
rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak.

Zdaj z menoj veselo pojte,
da se sliši preko mlak,
rega, rega, rega, rega,
rega, rega, kvak, kvak.

UGANKE

Uganka Rešitev
Na strehi prste v zrak izteza
in slike v skrinjo nam prestreza.
/Helena Bizjak/
ANTENA 1.

Več ko voz, več popije,
a policaj ga ne zašije.
/Helena Bizjak/
AVTO 2.

Če s tolkalci naj igram,
se zasliši: bamberbam. BOBEN 3.

V gozdu majhna so drevesa,
višja niso, kot je resa,
in na njih je sladek sad,
zoblje rad ga star in mlad.
/Lojze Beltram/
BOROVNICA 4.

Vitke, bele so postave,
dolgih in zelenih las,
k tem nevestam sred’ dobrave
rad zahaja veter v vas.
/Ivan Cimerman/
BREZE 5.

Je debela, je okrogla
in na njivi tam leži,
saj viseti ne bi mogla.
Ko na jesen dozori,
kmet vesel in dobre volje
si iz nje pridela olje.
/Lojze Beltram/ BUČA 6.

Vse noči ob tebi bedi,
se zjutraj zjezi,
ti sanje spodi.
/Pavle Gregorc/
BUDILKA 7.

Naviješ jo za uho,
zazvonila ti bo.
/Tone Dodlek/ BUDILKA 8.

Jaz nosim svojega gospodarja
gospodar pa mene.
ČEVELJ 9.

Ima jezik – pa ne govori
in nogo, ki njegova ni.
/Andrej Rozman Roza/ ČEVELJ 10.

Tam na belem polju
črne so sledi,
če jih znaš prebrati,
mnogo zveš stvari.
/Helena Bizjak/
ČRKE 11.

Sestra je črna,
bratec je bel,
vedno sta skupaj,
pa ni ju ujel.
DAN IN NOČ 12.

Nikoli ni bilo,
nikoli več nebo
in vendar je.
/Ljudska/
DANAŠNJI DAN 13.

Tri – zajčku kosilo,
štiri – sreče obilo
/Vera Albreht/
DETELJA 14.

Težki, polni, črni čolni,
glejte k nam veslajo.
Tam v trebuhih, po dneh suhih,
vodo nam peljajo.
DEŽEVNI OBLAKI 15.

Pretegnjeni stric
brez nog se premika.
Rad ima dež
a ne rabi dežnika.
DEŽEVNIK 16.

Majhne strehe iz blaga
nas varujejo dežja.
/Helena Bizjak/
DEŽNIKI 17.

V zrak te dviga,
ni dvigalo.
Po zraku šviga,
ni letalo.
/Mira Voglar/
GUGALNICA 18.

Beli zobje,
pa še črni so vmes,
trebuh raztegne,
te vabi na ples.
/Pavle Gregorc/
HARMONIKA 19.

Kroži, jadra preko mest,
ni mu treba gladkih cest.
nad gorami, nad vodo –
lahka krila nas neso.
JADRILICA (letalo) 20.

Belo krilce je razpela,
ko v pripeki je sedela,
ko krilce je izgubila,
rdečo kapico dobila.
/Vera Albreht/
JAGODA 21.

Okroglo je in belo,
brez oken in brez vrat;
razbiti mora steno,
kdor ven prišel bi rad.
/Manica Komanova/ JAJCE 22.

V noči mož ne bo počival.
Kaj bo delal? Bo mar šival?
Igle je zapičil v suknjo.
Si bo z njimi krpal luknjo? JEŽ 23.

Glavo ima, noge ima,
nima pa repa,
zvije se, zbode te,
kadar je kepa.
/Valentin Vodnik/
JEŽ 24.

Kožo sleče,
ko se preobleče. KAČA 25.

Krav ne pase, ne kobilic
ta pastirček svetlokril,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem.
KAČJI PASTIR 26.

Fantek je premajhen za stranišče.
Lulal bi, le kaj po hiši išče?
(Anja Štefan)
KAHLICO 27.

Trgatev oznanja,
vrabce preganja.
KLOPOTEC 28.

Ptica je a vendar bolj slabo leti.
jajca nam poklanja,
piščeta vali. KOKOŠ 29.

Dneve razkazuje,
tedne zaključuje,
mesece obrne,
čez leto jih spet vrne.
(Zvezdana Majhen) KOLEDAR 30.

Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pečem.
/Alojz Gradnik/
KOPRIVA 31.

Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav.
/Viljenka Jalovec/
KORENČEK 32.

V grmu sedi,
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gnezdu vali.
/Janez Bitenc/
KOS 33.

Ježek ni, pa vendar pika,
plašček nosi iz bodic;
a pod njim v tesni srajčki
skriva se rjav okrogel stric.
/Brigita Kobe/
KOSTANJ 34.

Sredi polja jasen grad
sama okna, nič ni vrat;
bogatini pridejo,
okna z zlatom zazidajo.
/Oton Župančič/ KOZOLEC 35.

Lučko prižiga, z lučko leti
skozi prelepe poletne noči.
(Anja Štefan) KRESNIČKA 36.

Lučke v travici prižgane,
dvignejo se nad poljane.
Kadar jih v roko vloviš –
prstkov si ne osmodiš. KRESNIČKE 37.

Kruhki, ki niso v peči pečeni,
malo rjavi in malo rumeni,
rahli in sladki od marmelade –
maškare vzele jih bodo prav rade. /Anja Štefan/ KROFI 38.

Poznam rudarja –
gore ustvarja.
/Oton Župančič/ KRT 39.

Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakuhala, pomlad prinesla. KUKAVICA 40.

Tam na gozdni jasi
leze prav počasi
črn polž brez hiše.
No,kako se piše?
/Lojze Beltram/ LAZAR 41.

Luknja pri luknji,
vmes ozke poti,
na vsaki si višji,
če te strah ni.
/Pavle Gregorc/ LESTEV 42.

Velika ptica visoko leti,
s polnim trebuhom torb in ljudi.
/Andrej Rozman Roza/ LETALO 43.

Dvanajst vej ima drevo,
vsaka veja gnezda štiri,
sedem mladih se šopiri
v vsakem gnezdu. Kaj je to?
(Josip Stritar)
LETO 44.

Obleke štiri v letu dni,
kdo zamenja, ugani ti.
/Pavel Gregorc/
LETO – ŠTIRJE LETNI ČASI 45.

Urnih nog sem, bistra, zvita,
putk sem lačna, nikdar sita,
plašček moj rjavordeči
lovcem je zelo povšeči.
/Manica Komanova/ LISICA 46.

Zlat kožušček,
bel trebušček,
rep košat,
kurji tat.
/Lojze Beltram/ LISICA 47.

Kakšne so to mačice?
Srebrne so njih dlačice
in plezajo brez tačice. MAČICE (gozdne) 48.

Čakam pred luknjo,
da pritečejo miši,
potem direndaj bo
po celi hiši.
MAČKA 49.

Ko sije sonce, dež prši,
razpne čez mesta se, vasi,
razpne se kakor slavolok
v vseh barvah čez neba obok.
/Milena Batič/ MAVRICA 50.

Spomladi se zbudi,
votlino zapusti,
hlača in lačen brunda:
»Pretopla mi je bunda.«
/Ivan Cimerman/ MEDVED 51.

Tiho v nočni mir
stopa bled pastir,
sredi črne trate
pase ovčke zlate.
/ljudska/
MESEC 52.

Drobna, siva
tenko cvilim,
sovam,mačkam
se ne smilim.
/Vojan T. Arhar/
MIŠKA 53.

Modro in mirno
neskončno se zdi,
s plimo, oseko,
raste, kopni.
MORJE 54.

Iz smrečja, igel, dom imajo,
nič iger – delo le poznajo,
na tisoče jih v gozdu gomazi,
za mozne kravice imajo – uši.
/Ivan Cimerman/
MRAVLJE 55.

Kdo pa je ta, kdo pa je ta,
ki prede brez prediva?
In vsako jutro brez vode
na pragu se umiva.
/Vera Albreht/
MUCA 56.

Črno je oblekel suknjo
muzikant pred svojo luknjo.
S kljunčkom ne, le s krili poje,
v soncu svira jo po svoje.
/Vera Albreht/
MURN 57.

Nosi nos kot rog,
z njim se rad bojuje,
divje puha naokrog,
v Afriki domuje.
/Ivan Cimerman/ NOSOROG 58.

Na nosu čepijo,
za ušesa se držijo.
/Helena Bizjak/
OČALA 59.

Dvoje lupin,
jedro je sin. OREH 60.

Resda hodil ni v tovarno:
v kotih, kjer je najbolj varno,
tke in prede tanke mreže,
z njimi zid in cvet prepreže.
/Vera Albreht/ PAJEK 61.

ptica je in rada
razkazuje lepotijo.
Včasih po dvorišču
vozi si kočijo.
/Ivan Dodič/ PAV 62.

Kuriš premog
in polena,
da te greje
moč plamena
(Jana Kolarič)
PEČ 63.

Kdo miške pušča v miru,
mačke pa podi,
za torto se ne meni,
pač pa za kosti?
PES 64.

Pazi jna kokoši,
pazi na piščance
in tako prepeva,
da doni čez klance.
(Anja Štefan)
PETELIN 65.

Lepega jutra znanilka
živa je kmečka budilka. PETELIN 66.

Ta pa težka ni uganka,
saj je tvoja stara znanka:
v rdečem krilcu gospodična,
sedem pik, da je bolj lična,
kadar pa zleti v nebo,
gledaš žalosten za njo.
/Vera Albreht/
PIKAPOLONICA 67.

Čisto enako se reče
temu, kar dedek kadi,
ali pa temu, kjer voda priteče,
ko si jo kdo zaželi.
/Josip Stritar/
PIPA 68.

Puhaste glavice,
šibke nožice,
koklji se skrivajo
pod perutnice. PIŠČANČKI 69.

Biba leze, bivol ni
tovor nese, osel ni;
roge ima, kozel ni;
kaj je neki, kaj se ti zdi?
POLŽ 70.

Poznam moža,
ki hiše ne pusti doma.
POLŽ 71.

Štirje rožički,
ves je od sline,
s hišo na hrbtu
po travniku rine.
POLŽ 72.

Na štirih noga stoji,
ponoči pa tebe
v naročju drži.
/Ivan Dodič/ POSTELJA 73.

Beri besedo nazaj ali naprej,
vode veliko pomeni vselej. POTOP 74.

Perilo požira,
packe izpira.
/Ivan Cimperman/ PRALNI STROJ 75.

Na železni nogi stojijo
in imajo pločevinaste obraze.
Šoferjem molče delijo
prometne ukaze.
/Helena Bizjak/ PROMETNI ZNAKI 76.

Pet otrok iz ene hiše,
pa se vsak drugače piše. PRSTI NA ROKI 77.

Cvetke rumene,
lučke požene.
/Ivan Cimerman/ REGRAT 78.

Sredi trate
zvezde zlate,
za njimi ostala
so bela padala. REGRAT 79.

Rajska ptica
svetlorepa
po vesolju
se potepa.
/Vojan T. Arhar/
REPATICA 80.

Nič zob nima,
pa vendar še železo jé.
RJA 81.

Vse kar počneš, delaš z njo,
truden podpreš z njo si glavo.
/Jože Šmit/ ROKA 82.

Pet prstov in dlan ima.
Prijetno nas greje.
kdor jo pozimi ima,
se smeje.
/Ivan Dodič/
ROKAVICA 83.

Biserne brez kril čebele
snoči stiha priletele,
noč na travi prenočile,
davi v soncu se poskrile.
/Oton Župančič/
ROSA 84.

Vsako jutro v jamo gre,
črn povrne se iz nje,
ker globoko pod zemljo
koplje črno nam zlato.
RUDAR 85.

Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga, ne voliček.
Samo navzdol gre, nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg.
/Vera Albreht/ SANI 86.

Troje obarvanih oči
na križišču te svari.
/Ivan Cimerman/ SEMAFOR 87.

Za pete te drži,
sončni prijatelj
za tabo hiti.
/Helena Bizjak/ SENCA 88.

Po kotih vohlja
in rohni.
Preživlja se s tem,
da sesa smeti.
/Helena Bizjak/ SESALEC 89.

Na dnu morja
maček čepi,
za njegov rep
se ladja drži. SIDRO 90.

V dolino hitim,
mi zmanjka poti,
čez streho zletim,
da spodaj bučim.
/Pavle Gregorc/
SLAP 91.

Polna iglic,
ježek ni,
še pozimi zeleni. SMREKA 92.

Lahek je kot puhek,
hladen je kot led,
v belo oblačilo
je odel naš breg. SNEG 93.

Kepa za trup,
ogljene oči,
na glavi mu
luknjasta ponev sedi. SNEŽAK 94.

Smešen debelušen mož,
ptic ne mara niti rož;
ko posije sonce vroče,
kar do smrti se razjoče.
/Vojan T. Arhar/ SNEŽENI MOŽ 95.

Bele neveste,
čipkast balet,
bele so ceste,
ženin je led.
/Ivan Cimerman/ SNEŽINKE 96.

List pri listu – mehka glava,
kadar v skedi jo imaš,
olje, kis in sol dodaš.
/Vijenka Jalovec/ SOLATA 97.

Ko bolečina jo rodi,
po licu slana pripolzi.
/Ivan Cimerman/ SOLZA 98.

Potuje prek sveta,
žarečo, zlato grivo ima,
iz zemlje vabi v brst kali,
jutranja zarja je njegova hči. SONCE 99.

Vitkonoga krasotica
soncu nudi temna lica. SONČNICA 100.

Nepovabljen pridem sam,
siliti pa se ne dam;
kdor me videti želi,
leže naj in zamiži.
/Josip Stritar/ SPANEC 101.

V prsih kot ura
neprestano nabija.
Nikoli te ure
nihče ne navije. /Ivan Dodič/ SRCE 102.

Lahno stopa dolgonoga sredi loga. Plaho gleda, ko se pase sredi jase. Zdrzne se, zbeži,
če le trava zašumi. /Lojze Beltram/
SRNA 103.

Štiri noge, včasih tri –
na sedalu se sedi.
kadar daljše sem postave,
hrbet ti podprem do glave.
(Jana Kolarič) STOL 104.

Preštej ji noge
pa zveš za ime.
A prešteti do sto
ni prav lahko. STONOGA 105.

Kdo je ta, ki ima
v sredi polno praznega.
/Manica Komanova/ STRAH 106.

Bister nisem, tudi ne zabit,
v polju čakam, med koruzo skrit,
prelisičim vrabca, miš in vrano,
dasi nosim v glavi prazno slamo.
/Vera Albreht/ STRAŠILO 107.

Brez nje je koža koza,
brez nje je roža roza.
/Pavle Gregorc/ STREŠICA 108.

Na eni sami nogi stoji,
voščene solze toči,
ko gori.
/Helena Bizjak/ SVEČA 109.

Kažipot za pomorščake
sredi morja daje znake. SVETILNIK 110.

Šilast nos
iz dolge hiše
s črnim, glej,
po belem piše.
/Vojan T. Arhar/
SVINČNIK 111.

To je velik učenjak,
ki vsako stvar napiše;
če napravi kaj napak,
jih sestrica izbriše.
/Lojze Beltram/ SVINČNIK IN RADIRKA 112.

Nabrušena kraka,
dvoje ušes,
pazi, da prsta
ne dobiš vmes.
/Tone Dodlek/ ŠKARJE 113.

Na travniku jih je
za eno polno vrečo,
med njimi ena le,
ki ti prinaša srečo.
/Janez Bitenc/ ŠTIRIPERESNA DETELJICA 114.

Žarki sonca jih vrtijo,
za petami si sledijo.
Eden pride drug odide,
leto v krogu se izide.
/Andreja Borin/ ŠTIRJE LETNI ČASI 115.

V močvirju plen lovi,
nad žabami zavlada,
na strehi dom gradi
in z dimom se ubada.
/Ivan Cimerman/
ŠTORKLJA 116.

Glejte! Taka majhna hiša
eno okno le ima,
vendar skozenj lahko gledam
širom celega sveta.
/Pavle Gregorc/
TELEVIZOR 117.

Pod listjem skrit,
kot polžek zvit,
pol zime prebedi,
čeprav se mu še spi.
/Lojze Beltram/
TELOH 118.

Po vsem svetu rase,
nenehno zeleni,
če je krava ne popase,
v seniku zadehti.
/Ivan Cimerman/
TRAVA 119.

Sredi gore velikan,
tri glave ima,
grom in strela buta vanj –
kdo ga ne pozna.
/Matej Bor/ TRIGLAV 120.

Sapa vanjo zapihlja,
pa zatrobi: tra -ra – ra.
TROBENTA 121.

Cvet zlatorumen,
glas mil, pritajen;
ko se oglasi,
nam pomlad zbudi.
/Manica Komanova/ TROBENTICA 122.

Te mati slabotna,
še tati ne zna;
pa sina varuj se,
te vrže ob tla. TRTA IN VINO 123.

Leto za letom
druge uči,
vedno sprašuje
iste reči. UČITELJICA 124.

Ko me tuhtaš, te jezim,
ko me rešiš, veselim
in tako tvoj um bistrim.
/Alojz Gradnik/ UGANKA 125.

V zlati skrinji mlin droban
teče teče noč in dan.
URA 126.

Brez mezinca je in palca,
ima samo dva kazalca.
URA 127.

Teče, teče, nima nog,
kaže, kaže, nima rok,
čas računa brez glave,
kar želiš brez ust pove.
URA 128.

Poje, vriska, stoče, joče,
koder hoče, se podi,
okrog vogla priropoče
šipo ubije in zbeži. VETER 129.

Poznam čudnega strica,
kot blisk klobuk zna sneti,
čeprav ti piha v lica,
ne moreš ga prijeti. VETER 130.

Nima rok, ne nog, telesa
pa z drevesa sad otresa!
/Oton Župančič/ VETER 131.

Živalca poznana, nikoli ugnana,
se ljubko igra, urno skaklja
od gabra na dob.
Z živimi zre očmi,
če si prinesel ji kaj za pod zob.
/Oton Župančič/ VEVERICA 132.

Po orehu skače,
bel predpasnik, rjave hlače.
Med vejevjem škrta, žaga
neprestano šviga švaga.
Jedrca je vsa pobrala
tla z lupinami nastlala.
/Vera Albreht/ VEVERICA 133.

V sodu starim,
glavo zavrtim.
/Tone Dodlek/
VINO 134.

Z glavo puha,
s srcem kuha,
z nogami melje,
v dalj nas pelje.
/Oton Župančič/ VLAK 135.

Kadar kuhaš, pereš, piješ …
me gotovo rad imaš.
Ko poplavim polja, mesta,
pa pred mano trepetaš.
(Nadja Jakomin)
VODA 136.

Čista in prozorna
tečem v vse domove,
včasih nepokorna
skočim čez bregove. VODA 137.

Pred hišo pobere
posode s smetmi,
vase jih zvrne
in prazne pusti. VOZILO, KI POBIRA SMETI 138.

V mestnem parku sredi njiv
majhen ptiček rjavo siv
se oglaša: čiv, čiv, čiv.
/Lojze Beltram/ VRABČEK 139.

Stara baba grbasta,
stara baba škrbasta,
kraj vode poseda,
se v zrcalo gleda.
/Oton Župančič/ VRBA 140.

Tanka nožica,
drobna glavica
mrtva leži.
Če jo pogladiš,
se obudi,
kakor kresnica
kot plamenica
vsa zaplamti.
/Ivan Matelič/ VŽIGALICA 141.

Tenkonoge deklice
iz lesene hišice,
same rdeče kapice,
toda vse porednice:
kar po glavi plešejo,
da se iskre krešejo. /Jože Šmit/ VŽIGALICE 142.

Dolgi uhlji,plah korak,
urne noge, a kožuh mehak.
/Ivan Cimerman/ ZAJČEK 143.

Sredi polja glava trda,
znotraj zdrava
ko rasti je konec,
jo pogoltne lonec.
/Vojan T. Arhar/ ZELJNA GLAVA 144.

Na širni dobravi
je glava pri glavi:
učene nobene,
neumne nobene,
a vse so zelene.
/Alojz Gradnik/
ZELJNE GLAVE 145.

Vse dni se vrti
okrog svoje osi,
in nosi ljudi,
živali in stvari.
/Ivan Cimerman/ ZEMLJA 146.

Mrzla starka, vedno bela
z dedkom Mrazom pride v vas,
vsako leto je vesela,
če nam ohladi obraz. ZIMA 147.

Zdravi, čvrsti, srečno bleste,
vsega smo siti, če nas ne bole.
/Jože Šmit/ ZOBJE 148.

Če ga vlečeš za rep,
glasno prepeva,
ko ga spustiš,
obstane brez odmeva.
ZVON 149.

Spomladi se prvi zbudi,
z glavico belo
neslišno zvoni.
ZVONČEK 150.

Cvet poljan,
zvon droban,
kadar kima,
zvena nima. ZVONČEK 151.

Zelena gospa
je v mlaki doma,
večkrat zakvaka,
še rajši reglja.
ŽABA 152.

Fantek nima kapice,
kapica ima fantička.
Prihrumele sapice
niso vzele kapice,
vzele so fantička.
/Oton Župančič/
ŽELOD 153.

Če zemlja
s kljukico se speče,
se lahko da v usta
in lepo pohrusta.
No, kako se temu reče.
/Josip Stritar/
ŽEMLJA 154.

Bukov gozd rodi nam sad,
ki ga polh ima prav rad;
če narobe bereš riž,
pa ime plodu dobiš.
/Lojze Beltram/
ŽIR 155.

Vsak dan nosimo jo v usta,
a nihče je ne pohrusta.
/Lojze Beltram/
ŽLICA 156.

Sem debeluška okrogla,
kadar le morem poskočim.
Ko zviška na tla spet padem,
ne cmerim se, solz ne točim.
/Manica Komanova/
ŽOGA 157.

S kljunčkom trka in posluša,
če ne bo pod lubjem suša.
Če zadene mesto pravo,
bo v gozdovih drevje zdravo.
/Vera Albreht/
ŽOLNA 158.

Na štirih kolesih
po cesti drvi,
v križišču počiva,
v garaži pa spi.
/Nina Mazi/
AVTO 159.

Okrogel je, zelo lahak,
če pihneš vanj, se dvigne v zrak,
če se dotakne tal, odskoči,
če stisneš ga, pa revež poči.
/Mira Voglar/ BALON 160.

Meri čas in tik taka,
piska al’ zvoni,
dokler ne zbudi junaka,
ki brezskrbno spi.
/Franc Ankerst/ BUDILKA 161.

Po dolinah, po vzpetinah,
skoz gore in čez vode,
kamor hočemo nas vodi,
sama z nami pa ne hodi.
/Jože Šmid/
CESTA 162.

Od jutra do noči nabira, leta,
koške za cvetni prah ometa.
Od jutra do noči
zum, zum, zum brenči.
/Mira Voglar/
ČEBELA 163.

Črtasta srajčka
in drobcena krila –
v lončke iz voska
bo med natočila.
/Anja Štefan/
ČEBELA 164.

Beli cvetovi
krasijo drevo,
rdeči plodovi
pa tvoje uho.
/Elvira Maličev/
ČEŠNJA 165.

Podoben čebeli,
a vse bolj rejen.
Medu nam ne nosi –
baje je prelen. /Anja Štefan/ ČMRLJ 166.

Petindvajset jih koraka,
a drugačna je prav vsaka,
kdor odlično jih pozna,
je med knjigami doma.
/Vojan T. Arhar/
ČRKE 167.

Po deblu tok, tok,
trka brez rok.
/Mira Voglar/ DETEL 168.

Ko sonce sije,
brez rok pod zemljo vrtnari,
ko dežuje,
brez nog se na sprehod odpravi.
/Helena Bizjak/ DEŽEVNIK 169.

Suhljat in velik črn goban
popiva vsak deževen dan.
/Vojan Arhar/ DEŽNIK 170.

V dežju me odpreš,
suh dalje greš!
/Mira Voglar/ DEŽNIK 171.

Ti čudni črnuhi
na strehah čepijo:
ob peki in kuhi
kot Turki kadijo.
/Črtomir Šinkovec/ DIMNIKI 172.

Raste visoko, visoko v nebo,
raste v nebo zeleno ___________.
/Milena Batič/ DREVO 173.

Ozki in dolgi umetni zobje
vsak dan razčešejo naše lase.
/Anja Štefan/ GLAVNIK 174.

Iz vejic spleteno,
z listki okrašeno,
z mahom postlano,
s perjem zmehčano…
pa s pogledom na zvezdo
to ptičje je ________________
/Mira Voglar/ GNEZDO 175.

Nad mestom stari gospod kraljuje,
ves siv in spoštovan,
vse ga obiskuje in občuduje,
četudi že slab je in razmajan.
/Darinka Petkovšek/ GRAD 176.

Na trti visi,
jeseni zori,
čebelam in meni diši.
/Anja Štefan/ GROZD 177.

V sodčku je brez obroča
rumena in bela moča.
/Valentin Vodnik/ JAJCE 178.

Prva bodica, druga bodica,
tretja bodica, stota bodica!
Ssi upaš pobožati
gozdnega strica? /Barbara Gregorič/ JEŽ 179.

Črne tipke, bele tipke
čakajo na prste gibke.
/Anja Štefan/ KLAVIR 180.

Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost.
/Vojan T. Arhar/ KNJIGA 181.

Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni ne zloben,
a pije nam kri.
/Franc Ankerst/
KOMAR 182.

Nisem ogenj, a skeleče,
kdor me prime, se opeče.
/Danilo Gorinšek/ KOPRIVA 183.

Oblečen sem v črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas.
/Vojan Arhar/ KOS 184.

Veselo žvižga brez piščali.
Kdo?
Rumenokljuni ptiček zali.
/Mira Voglar/ KOS 185.

Ježek zeleni
pika te v dlan,
rjavi možiček
pokuka na dan.
/Helena Bizjak/ KOSTANJ 186.

V poletni noči prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi.
/Mira Voglar/ KRESNIČKA 187.

Veliko imam oči,
pa sem vendar slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep.
/Ljudska/ KROMPIR 188.

Kdo sredi trate
koplje brez lopate…
In hribček naredi
brez tvoje pomoči?
/Mira Voglar/
KRT 189.

Zemljico pred sabo rine,
dokler ne zgradi krtine.
/Anja Štefan/ KRT 190.

Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez.
/France Belčič/ KRT 191.

Kroži, jadra preko mest,
ni mu treba gladkih cest.
Nad gorami, nad vodo –
lahka krila nas neso.
/Vera Albreht/ LETALO 192.

Spodaj je ozek,
zgoraj širok,
skozenj pa teče
majhen potok.
/Ljudska/ LIJAK 193.

Ko poneha dež,
v soncu se bleste,
otroci z bosimi nogami
jih razbijajo kriče.
/Gustav Strniša/ LUŽE 194.

Rdeč obroček – belo oko
varno pripelje te na goro.
/Darinka Petkovšek/ MARKACIJA 195.

Pisan most
čez obzorje sega,
a povzpeti
se ne da na njega.
/Elvira Maličev/
MAVRICA 196.

Kdo je tisti sladkosned,
ki čebelam krade med?
Velik je in ves kosmat.
Ko je sit, v brlog gre spat.
/Anja Štefan/ MEDVED 197.

Na nebu domuje
in zvezdam kraljuje.
/Elvira Maličev/ MESEC 198.

En teden je sit, dva je zvit,
potem se gre skrit.
/Ljudska/ MESEC (Lunine mene) 199.

Šviga švaga, čez dva praga.
/Ljudska/ METLA 200.

Vem, da ga poznaš;
srka iz vseh čaš,
ziblje se ves dan,
a vendar ni pijan.
/Vera Albreht/ METULJ 201.

Kdo na celem širnem polju
ima najlepša krila?
Tanjša so kot cvetni listič,
nežnejša kot svila.
/Anja Štefan/ METULJ 202.

Ko je majhen je buba.
Ko odraste, leti.
Na rožah poseda, poleti živi.
/Ivan Cimerman/ METULJ 203.

Žive očke,
urne tačke,
repek, kožušček:
pečenka za mačke.
/Vojan Arhar/ MIŠKA 204.

V vremenu lepem brez prahu je, brez blata cesta, ko dežuje.
/Josip Stritar/ MLEČNA CESTA 205.

Drobna ženica
tankih nožic
gore prestavlja,
to je __________________.
/Lilijana Praprotnik Zupančič/ MRAVLJA 206.

Drobcena delavka vedno kaj išče, njenemu domu se pravi mravljišče.
/Anja Štefan/ MRAVLJA 207.

Veselo poje črni ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov.
/Gustav Strniša/ MURN 208.

Ptič, ki ni ptič,
ob mraku leti,
miš, ki ni miš,
na nogah visi.
/Elvira Maličev/ NETOPIR 209.

Lenoben možakar
sredi neba,
še sonce zakrije –
tak trebuh ima.
/Elvira Maličev/ OBLAK 210.

Šaroperci, vodonosci,
nebomerci, zemljorosci.
/Oton Župančič/ OBLAKI 211.

Jezik stegne, pa obliže
svojo žrtev in požre.
Ko do kraja vse poliže,
sam omahne in umre.
/Matej Bor/ OGENJ 212.

Štirje pari nog na preži,
čaka na obed v mreži.
/Elvira Maličev/ PAJEK 213.

Ko je s plesa pobegnila,
zlati čeveljček zgubila,
kraljevič ga je pobral,
z njim nevesto poiskal.
/Viljenka Jalovec/ PEPELKA 214.

Velik gizdalin,
a premalo fin:
za sprehajališče
rad ima smetišče.
/Jože Šmid/
PETELIN 215.

Plašček rdeč je,
pike so črne,
s prstka zletela je:
kdaj se spet vrne?
/Milena Batič/
PIKAPOLONICA 216.

Droben kotliček, majcen ognjiček,a velik oblak –
dedku sladak.
/Jože Šmit/
PIPA 217.

Brez ključka je zaklenjeno,
čez gore je namenjeno;
vsak lahko ve, komu in kam,
kako in kaj, pa eden sam.
/Oton Župančič/ PISMO 218.

Oblačilo sem za spanje,
za počitek, mirne sanje.
/Vojan T. Arhar/ PIŽAMA 219.

Dve dolgi tanki palčki
v rokah stare mame
prav kmalu bosta spletli
prelepo kapo zame.
/Anja Štefan/ PLETILKE 220.

Prozoren ves, kristalno čist
privrem izpod zemlje,
čez kamenčke potočim se
in v dalj hitim z gore.
/Darinka Petkovšek/ POTOČEK 221.

Šumi, žubori,
proti morju hiti.
/Anja Štefan/ POTOČEK 222.

Hišica okrogla
izbic sto ima,
vsaka zrnja mnogo
dobrega nam da.
/Josip Stritar/ PŠENIČNI KLAS 223.

Cvetovi rumeni
kot lučke na trati,
a zobčasti listi
okusni v solati.
/Elvira Maličev/
REGRAT 224.

Sredi polja dedek stal,
z mehko kučmo se bahal,
pa je vetrič pripihljal,
dedku kučmo razcefral.
/Jože Šmit/
REGRATOVA LUČKA 225.

Ribiči lovijo jih na trnke in v mreže, v ribarnici naprodaj so
zamrznjene in sveže.
/Nina Mazi/
RIBE 226.

Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga ne voliček.
Samo navzdol gre,
nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg.
/Vera Albreht/
SANI 227.

Ne, to ni kozarček,
saj ima ročaj.
Vanjo si naliješ
kavo, mleko, čaj.
/Anja Štefan/
SKODELICA 228.

Luknjica pri luknjici,
pa vendar vodo drži.
/Valentin Vodnik/
SLAMNATA STREHA 229.

Črnolasa deklica skozi gozd beži. V hiško drobnih palčkov
se varno naseli.
/Viljenka Jalovec/
SNEGULJČICA 230.

To ti je možic možicev,
le pozimi se prikaže
tam vrh klanca med otroki.
Modro vleče ugaslo pipo,
z metlo v roki norce brije…
A če sonce nanj posije,
skloni glavo, plaka, plaka,
in nazadnje stvar je taka,
da na klancu ni možaka.
/Vera Albreht/ SNEŽENI MOŽ 231.

Bel možak stoji
sredi snežne poljane,
ves se stopi,
ko mu vroče postane.
/Lilijana Praprotnik Zupančič/ SNEŽENI MOŽ 232.

So zvezdice,
ki ne utripajo,
so zvezdice,
ki se z neba usipajo.
/Elvira Maličev/ SNEŽINKE 233.

Okrogel striček
dan in noč potuje,
kar pol sveta s svetlobo
naenkrat obdaruje.
/pa Pavlu Golia/ SONCE 234.

Hop! – čez griček
zlat konjiček
skozi okno plane;
zaspane,
Matjažek naš,
očke si pomane.
/Darinka Petkovšek/ SONCE (Sončni žarek) 235.

Ljubi žarke, jim nastavlja lice,
njen klobuček zlat je raj za ptice.
Kdo je ta visokorasla vila,
ki po soncu je ime dobila?
/Edita Kobe/ SONČNICA 236.

Človek vsak ob rojstvu
urico dobi,
ki mu bije, teče
prav do konca dni. SRCE 237.

Dan za dnem
sredi njiv
kmetu služi
mož strašljiv. /Elvira Maličev/ STRAŠILO 238.

Moj stržen je iz grafita
in životek iz dreves:
polja bela lesovita
prepotujem vse počez.
/Črtomir Šinkovec/ SVINČNIK 239.

Iz slik in besed
v skrinji ujet
pisani svet.
/Niko Grafenauer/ TELEVIZOR 240.

Vse izve se, vse se sliši
v polževi človeški hiši;
to si za uho zapiši!
/Oton Župančič/ UHO 241.

Prirohni in prisopiha,
vendar nima pljuč, da diha;
brez jezika, kakor med,
sneg poliže nam in led.
/Jože Šmit/ VETER 242.

Okrog voglov zavija,
oblake podi,
se v parku jeseni
z listjem lovi.
/Danica Štumberger/ VETER 243.

Po tračnicah vozi
in glasno drdra,
prevaža ljudi
in na tone blaga. /Anja Štefan/ VLAK 244.

Ostri, ostri so zobje.
Siva je njegova dlaka.
Izza grma lačno zre,
kje ga kakšna ovčka čaka.
/Anja Štefan/ VOLK 245.

Ušesa kosmata,
velike oči,
v postelji babice
zaspano smrči.
/Viljenka Jalovec/
VOLK
(iz Rdeče Kapice) 246.

Čiv, čiv, čiv
in živ, živ, žav –
kdo me ne pozna?
Potepuh – rad sem povsod
in povsod doma.
/Darinka Petkovšek/ VRABČEK 247.

Črna gospa,
z veje zija,
perje otresa
in kliče kra – kra.
/Anja Štefan/
VRANA 248.

Dolga ušesa in urne noge,
kratek repek in plaho srce.
Kako mu je ime?
/Manica Komanova/ ZAJEC 249.

Tačice hitre in dolga ušesa –
kdo je pokukal izza drevesa?
/Anja Štefan/ ZAJEC 250.

Polivka, polivka čez ves svet;
v polivki velikih žgancev pet.
/Oton Župančič/
ZEMLJA (planet) 251.

Večglavi,
ki ogenj bruha,
v pravljicah živi.
Enoglavi
iz papirja –
v višave si želi.
/Mira Voglar/ ZMAJ 252.

Vsaka jasna noč natrosi
tisoč drobcenih luči,
se iskrijo in bleščijo,
dokler spet se ne zdani.
/Anja Štefan/ ZVEZDE 253.

Iz brona vlit,
za lino skrit,
preko njiv, gozdov in jas
poje in brni na glas.
/Vojan Arhar/ ZVON 254.

Komaj sonce sneg popije,
droben cvet iz zemlje vzklije.
Z glavo kima in pozvanja,
da pomlad je tu, oznanja.
/Brigita Kobe/ ZVONČEK 255.

Najbolj glasna sredi mlak
v vodo skoči, pravi: »Kvak!«
/Tamara Laganin/ ŽABA 256.

Voda ji čez glavo sega,
pa se še iz luže k-rega.
/Lojze Beltram/ ŽABA 257.

Priskakljajo,
ko spusti se mrak.
Zaregljajo
rega, rega, kvak. /Mira Voglar/ ŽABE 258.

Na njenem listu so zobje,
ki v les zarezo narede.
/Danica Štumberger/ ŽAGA 259.

Štiri noge,
glava, rep,
včasih skrito
pod oklep.
/Vojan T. Arhar/ ŽELVA 260.

Tepejo in brcajo jo vsi,
ki jo imajo radi,
ona pa veselo z njimi
skače po livadi.
/Andrej Rozman Roza/ ŽOGA 261.

ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 4. DEL

VIDKA ZA OTROKE – 4
1. JURČEK TEČE V ŠOLO (naslov ?)
2. KUŽEK OB POTOKU (naslov ?)
3. O LAGANJU (naslov ?)
4. METULJČEK CEKINČEK PO ZRAKU LETI
5. DVA DEBELA PUJSA
6. NA IZLET
7. OTROK TELOVADI (naslov ?)
8. MAJHNE PESMICE (naslov ?)
9. PALČEK SMUK – iz risanke
10. PIKICA IN TONČEK – izštevanka
(po spominu napisala Vida T. V.)
11. MI SMO JUNAKI (Vida T. V., Patrik V.)
12. ENA BOLHA ME GRIZE – Vida T. V.
13. ME JEJO BOLHE (po spominu napisala Vida T. V.)
14. JE LUŠNO (Franc K. – UPZ)
15. DRUGAČNA ROŽA ZA MAMO – Vida T. V.
16. URA TEČE – Vida T. V.
17. ŠTEVILA (po spominu napisala Vida T. V.)
18. TINA IN TONE (po spominu nap. Vida T. V.)
19. VIDKA (pela, ko sem bila stara 3 leta – Vida T. V.)
20. SONCE SIJE, DEŽEK GRE
21. MI SE IMAMO RADI – ljudska
22. IZ SLIKANICE
23. METULJ – Uroš Vošnjak
24. PTIČJA SVATBA (v verzih pov. Janko Moder)
25. SNEGULJČICA (v verzih pov. Janko Moder)
26. POKONCI IZPOD KORENIN (Oton Župančič)
27. KAJ VSE ŽABICA ZNA – Mira Voglar
28. ČOLNIČEK – Mira Voglar
29. MEŽIK, V MIŽEVO DEŽELO – Bina Štampe Žmavc
30. ZOBNA KRTAČKA – Ksenija Šoster Olmer
31. MAMINA LJUBEZEN – Ksenija Šoster Olmer
32. KROF – Anja Štefan
33. ZVONČKI SO ZATE
34. PUNČKA SE OBLAČI – Blaž Lukan
35. VESELICA V GOZDU – Slavko Jug
36. VESELI DECEMBER – Ivanka Mestnik
37. USPAVANKA – Barbara Menart Senica
38. BUČASTA – ameriška, prevod N. Hrastnik
39. MATI SINKU (?)
40. A V T O ( Neža Maurer)
41. O P O M I N (Franci Lakovič)
42. MOJ AVTO NOČE V SVET (Anica Černejeva)
43. ŽOGA NA CESTI
44. MATERI – Kajetan Kovič
45. MAMA – Niko Grafenauer
46. MATI GOVORI OTROKU – Ksaver Meško
47. TEBI, MATI – Anica Černejeva
48. ROJSTVO – Ciril Zlobec
49. ROJSTVO – Tone Pavček
50. MAMINA LJUBEZEN – Ksenija Šoster Olmer
51. NOVOROJENČKU NA POT – Ksenija Šoster Olmer
52. HČERKI OB DOJENJU – Ksenija Šoster Olmer
53. BREZ KONCA – Neža Maurer
54. SIZIFOVO DELO – Neža Maurer
55. OD MENE K TEBI – Neža Maurer
56. ODŠEL JE – Neža Maurer
57. POZDRAV GRČIJI (Vida T. V.)
58. GOS IN GOSKE – Mira Voglar

IZŠTEVANKE IN IGRICE
1. BELA, BELA LILIJA
2. DIDL, DIDL, DAJČKA (Ljudska)
3. DIDL. DIDL, DAJČKA (Ubald Justin)

USPAVANKE
4. BELI MOŽIČKI (Marica Škorjanec)
5. ŠKRATEK BRADATEK (Zvezdana Majhen)
6. ZAZIBALKA (Fran Žgur)
7. ZAZIBALKA (Ljudska)

PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
8. DEDEK MRAZ (Olga Denac)
9. JASLICE (Janez Bitenc)
10. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI (Mira Voglar)
11. PASTIRČKI K HLEVČKU SO PRIŠLI (Janez Bitenc)
12. SNEŽINKE (Ruska ljudska)
13. SO PTIČKI PRILETELI (Janez Bitenc)
14. SPI, DETE SPI (Janez Bitenc)
15. SVETI TRIJE KRALJI (Janez Bitenc)
16. TRIJE PASTIRCI (Janez Bitenc)
17. V BETLEHEMU ZA GORO (Janez Bitenc)
18. V HLEVČKU NA SLAMICI (Janez Bitenc)
19. ZIMSKA (Olga Denac)
20. ZVONOVI ZVONIJO (Janez Bitenc)

POMLADNE PESMI
21. GOZDIČ JE ŽE ZELEN (Ljudska)
22. POMLAD (Ljudska)
23. POMLADNO KOLO (Olga Denac)
24. PRIŠLA BO POMLAD (Ljudska)

JESENSKE PESMI
25. JESENSKO LISTJE (Joseph Haydn)
26. MEDVED IN JEŽEK (Olga Denac)
27. POZDRAV JESENI (Olga Denac)
28. RJAVA PESMICA (Mira Voglar)

PESMICE KAR TAKO
29. ČISTILNA HIMNA (Svetlana Makarovič)
30. ČMRLJ (Anja Štefan)
31. DEŽNIKI (Magda Burger)
32. GOBICA (Milena Batič)
33. GOS IN GOSKE (Mira Voglar)
34. HIMNA PRIJATELJSTVA (Svetlana Makarovič)
35. HITRA POLKA (Svetlana Makarovič)
36. KOLAČKI (Svetlana Makarovič)
37. KUNIGUNDA (Svetlana Makarovič)
38. KUNO BLUES (Svetlana Makarovič)
39. KUZMOVKA (Svetlana Makarovič)
40. MARMELADA (Anja Štefan)
41. MUCINA PESEM (Mira Voglar)
42. NE GREM V VRTEC (Barbara Gregorič)
43. PESEM ZA POSPRAVLJANJE (Ksenija Šoster Olmer)
44. PET GOSENIC (Marička Cilenšek, Romana Krajnčan)
45. PRELJUBO VESELJE, OJ, KJE SI DOMA (Ljudska)
46. PRIŠEL JE CIGANČEK (Fran Ločniškar)
47. SEM DEKLICA MLADA, VESELA (Ljudska)
48. SONČEK SIJE, DEŽEK GRE (Ljudska)
49. SREČALI SMO MRAVLJO (Ljudska)
50. ŠEME (Mira Voglar)
51. ŠKRATEK COPATEK (Janez Bitenc)
52. ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI (Ljudska)
53. TRI PTIČICE (Ljudska)
54. VILA MALINA (Svetlana Makarovič)
55. ZAJČJA POLKA (Svetlana Makarovič)
56. ZAKAJ PA JOČE (Mira Voglar)

1. JURČEK TEČE V ŠOLO (naslov ?)

Jurček teče, teče v šolo,
zjutraj pozno vstal je, JOJ!
Ko pa pride do križišča,
rdeča luč zasveti: STOJ!

Jezno Jurček vanjo gleda:
»Nimam časa stati tu!«
Pomežikne luč rumena
in takole reče mu:

»Malo še potrpi, glej:
Luč zelena, brž naprej!«

Čeprav že stara pesmica, saj se jo spomnim še iz vrtca (skoraj 30 let), pa mi je še vedno všeč. Je pa samo za recitirat in ne za peti. – Eja

2. KUŽEK OB POTOKU (naslov ?)

Pes izmakne kos mesa,
z njim čez vodo se poda
in ko čeznjo gre seveda,
tudi sebe v njej zagleda.

Iste barve, iste dlake,
črne barve in postave,
kakor on sestradan ves,
plava v vodi medel pes.

Oj, ti bratec,
kaj če meni tisti kosec dal bi,
da imel bi dva.

To si misli v glavi Murn,
in po mesu hlastne urn.

Toda glej, ni ga pojedel,
temveč ves potrt je gledal v dno valov,
koder je izginil kos njegov.

3. O LAGANJU (naslov ?)

Lagal si ljubo dete moje,
obraz ti od sramote je rdeč,
oglaša glas vesti se tvoje,
grešil si, a ne greši več.

Vso vero laž človeku vzame
in več nazaj je ne dobi,
lažnivcu nič se ne verjame,
čeprav resnico govori.

Laž in tatvina sta sestre,
obe iz iste korenine,
bog ju sovraži in ljudje.

Še dve od moje pokojne stare mame, naslovov žal ne vem. Ti dve sta še za odrasle aktualni,kajne:)) – Eja (št. 1. – 3)

4. METULJČEK CEKINČEK PO ZRAKU LETI

Metuljček cekinček
po zraku leti,
le tam se ustavi,
kjer Matejček (ime pač) naš spi!

Drugo se pri nas pravi ponavadi samo – Lahko noč! –
Anita

5. DVA DEBELA PUJSA

Ujsa, ujsa, dva debela pujsa.
En’ga smo prodali,
en’ga pa zaklali,
en’ga pa še ‘mamo,
tega pa ne damo.
Ujsa, ujsa, dva debela pujsa.

Pitka: Pesmic imamo pri nas na kile, pa niti slučajno niso vse otroške. Ne vem, kaj in katere imate, če imaš kakšen seznam, malo pošlji, pa ti napišem še kakšno. – Skr bna

6. NA IZLET

Na izlet se bom peljala,
s svojim avtom tra-la-la,
kaj zato, če mama pravi,
to košara je brez dna!

Moje noge so kolesa,
a ročaj je za volan,
pa izginem za ovinkom,
preden rečeš Dober dan!

Gre kdo z mano? Naj zdaj reče
in košaro si dobi,
za bencin, okvare, gume
naj ne dela si skrbi.

Not ne znam napisati; mogoče jo kdo zna zapeti. Lahko pa pesmico sama uglasbiš. Prijetna za ritmično izvajanje in slikanje v prvem razredu. Lp Babi

7. OTROK TELOVADI (naslov ?)

Kvišku roke, roke v bok,
telovadi naš otrok.
Ko bo velik, bo močan,
kot je bil Martin Krpan.

Trda tla – to ni zapreka,
kadar Lenka telovadi.
Vsako jutro pridno vadi,
da bo ravna kakor smreka.

Tako, pa sem našla (to je še iz moje knjigice) celo kitico (zgleda, da smo jo mi malo priredili 🙂
Na žalost ni napisan avtor (ali pa je na tisti strgani strani 🙁 – moi

8. MAJHNE PESMICE (naslov ?)

Kaj je račka, kaj čebljaš?
Vem, da rada čofotaš:
precej, ko se bom umila,
vodo ti bom prepustila.

Tovornjaček in lopata
rada bi že šla v naravo.
Hitro majico čez glavo
pa vsi skupaj skozi vrata.

Niso predolgi, niso prekratki,
za moje nožice ti beli copatki.

– Hitro, Lenka, na nogé!
kliče sonce zlato.
– Čakajo metuljčki že,
steci k njim na trato.

Majhen sem, a vendar znam
umivati si zobke sam.

Vsako jutro, vsak večer
in po jedi venomer,
čisti si zobe skrbno,
to si piši za uho!

Tole pa je bilo v enem zvezčku, ki smo ga še kot otroci dobili pri zobozdravniku in jo recitiramo pri umivanju zob 🙂 – lp moi

9. PALČEK SMUK – iz risanke

ZA TAKO GOSTO MEGLO,
DA BI JO LAHKO REZAL,
LEŽI RIBNIK BRBOTALNIK.

ČEZ DAN JE TO ČISTO NAVADEN RIBNIK.

A KO ZVEČER PADE ČRNO ČRNA TEMA…
SE TAM ZAČNO DOGAJATI ČUUUDNE REČI.
V MLAKI NAJPREJ NEKAJ ZABRBOTA,
U BIČEVJU NEKAJ POČI, MED VRBAMI ZAHREŠČI…
IN ŠELE POTEM SE PRIKAŽE PALČEK SMUK.

TO JE NEMIREN ŠKRAT,
RADOVEDEN KOT MIŠKA,
KI NEUTRUDNO PLEZA…
…DOKLER SE NA VODNI GLADINI
NE ZALESKETA PRVA ZVEZDA.

Tako nekako, obstaja pa še kakšna druga variacija, risanke pa nisem videla že tako dolgo, da nisem uspela preveriti – Yaris
Edino za zadnjo vrstico se mi zdi, da je…
Pa saj ni važno, tudi meni (zame že pozabljena pesmica) pride prav! – AlenkaS

10. PIKICA IN TONČEK – izštevanka
(po spominu napisala Vida T. V.)

Pikica in Tonček
sta lizala bonbonček,
bonbonček se stopi,
Pikica lovi.

11. MI SMO JUNAKI (Vida T. V., Patrik V.)

Mi imamo močne mišice,
iz kock gradimo hišice.

Spod tuša mokri pridemo,
za žogo hitro šibamo.

Smo pogumni korenjaki,
tud’ ponoči smo junaki.

Le če gre šampon v oči,
junak se joče in kriči.

12. ENA BOLHA ME GRIZE – Vida T. V.

Ena bolha me grize, ena bolha me žre,
kje je doma, pa nobeden ne ve.

Ena bolha me grize, ena bolha me žre,
k meni v goste pa nikakor ne sme.

Ena bolha me grize, ena bolha me žre,
me nič ne uboga, spet gristi začne.

Ena bolha me grize, ena bolha me žre,
vsem bom povedal, kaj zdaj mi počne.

Ena bolha me grize, ena bolha me žre,
kol’k’ me jezi, si lohk’ mislite.

13. ME JEJO BOLHE
(po spominu napisala Vida T. V.)

Me jejo bolhe (3x), ne morem spat.

Pa sem jo pjeljou okrog oltarja,
pa sem jo vprašal, če ‘ma kej dnarja.

Me jejo bolhe (3x), ne morem spat.

Pa sem jo pjeljou v Marri Maggiore, (izg. mari mađore)
pa sem ji rekel: »Ciao, Amore!« (izg. čao amore)

Me jejo bolhe (3x), ne morem spat.

14. JE LUŠNO (Franc K. – UPZ)

Mmmmm, je lušno,
mmmmm, je fajn,
Mmmmm, čebela pa v panj.

15. DRUGAČNA ROŽA ZA MAMO – Vida T. V.

Sinko v grmovje je zašel,
mami nabral cvetoč plevel.
Mamica srečna sem bila,
objela ga, lupčka dala dva.

Najlepša je tista rožica,
ki otrok jo prinese iz srca.
Zato je všeč mi tud’ plevel,
sinko v srce mi ga je del.

16. URA TEČE – Vida T. V.

Ura je ena, je igra dobljena.
Ura je dve, pojedli smo že.
Ura je tri, na kolenu teče kri.
Ura je štiri, kdo se šopiri?
Ura je pet, takoj pridem spet.

Ura pa teče in teče, nič mi nikoli ne reče,
dela le tika – taka, nikdar me ne počaka.
17. ŠTEVILA (po spominu napisala Vida T. V.)

Ena – dva, ropota,
tri – štiri, netopirji,
pet – šest, polna pest,
sedem – osem, kruha prosim,
devet – deset, kruha vzet.

18. TINA IN TONE (po spominu nap. Vida T. V.)

Tina in Tone,
to je lepi par,
jutri bo sobota,
gresta pred oltar.
Župnik jih vpraša,
če se ljubita,
onadva pa rečeta,
da se ljubita, ha, ha.

19. VIDKA (pela, ko sem bila stara 3 leta – Vida T. V.)

Vidka ima kratko kiteljčko in dolzga jezička.

20. SONCE SIJE, DEŽEK GRE

A) Sonce sije dežek gre,
siva mačka v brezje gre.
Kaj bo v brezju delala?
Šibice bo urezala.
Kaj bo mačka s šibico?
Metlico bo delala.
Kaj pa bode z metlico?
Hiško bo pometala.
Kaj ji bode hišica?
Z miško v njej bo plesala.

B) Sonce sije, dežek gre,
siva mačka v brezje gre.
Kaj boš v brezju delala?
Šibice bom rezala.
Kaj ti bojo šibice?
Metlice bom delala.
Kaj ti bojo metlice?
Hišo bom pometala.
Kaj boš s hišo pometeno?
Z muckami bom rajala.

Varianti so zapisale !, Skr bna, popek, JasnaZ.

21. MI SE IMAMO RADI – ljudska

Mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares !

Zakaj se ne bi imeli,
radi…

Še se bomo imeli,
radi….

Saj smo vsi še mladi,
mladi…

22. IZ SLIKANICE
Imam še eno slikanico, kjer pa so verzi zelo povezani s slikami:

Kuha kosilo,
pere in šiva,
hišo pometa,
lonce pomiva.

Sestrica bratcu je srajčico šila,
ko je šila – vzorec je všila.

Naša Maruška,
kadar ni mame,
vse gospodinjstvo
sama prevzame.

Dirjaj, dirjaj, konjček,
do Kranja po balonček.

To je na žalost vse kar je ostalo od knjigice. Vse moje otroške knjižice sem posodila kolegičinim otrokom, ki pa so jih na žalost pošteno zdelali.- moi

23. METULJ – Uroš Vošnjak

Od cveta do cveta
domišljavček leta,
krila razprostira,
pisan paradilra.

Srkec tu in srkec tam,
zanj je cvet medeni hram.
Sit spet krila pošlje v zrak,
ta brezskrbni veseljak.

24. PTIČJA SVATBA (v verzih povedal Janko Moder)

Na svatbo vabi črni kos,
čeprav je gologlav in bos.

»Nevesta moja pastirička
prijazna, fletna bo ženička!«

Zarana drozgovka je vstala
in sladko torto pripeljala.

Z orehov samokolnico
je veverica tik za njo.

Nabere ščinkavec ji rož.
Naj ne bo ljubosumen mož!

Kraljiček ves bolan leži,
a svatbe le ne zamudi.

Brž doktor Repnik ga pozdravi,
s tabletami na noge postavi.

Z ženo prišel boter jež.
Kosu se res zameriti ne smeš.

Škrjanček je prižgôlel in pripel.
Od kod je neki take viže vzel?

Nazadnje še s sosedovega grička
priteče pridna delavka sinička.

Ko slavček za uvod zapoje,
slovesnost se začne za ptičje roje.

Potem obreda mojster čuk se loti;
nič ga pri branju beli dan ne moti.

Z zamudo boter pelikan
pripelje se čez hrib in plan.

A črni vran tako ganljivo kraka,
da svatovščina vsa solze pretaka.

Pri mizi lišček take burke zbija,
da vse od smeha poka in se zvija.

Ves čas se smeje golobička,
kot hrček napihuje lička.

Skovir le liščka ne posluša;
sedi sam zase in jedi pokuša.

Razpelje čižek po domovih svate,
na poti zvezde svetijo jim zlate.

25. SNEGULJČICA (v verzih povedal Janko Moder)

Nekoč živela je kraljica,
ki mislila je dan in noč,
da je največja lepotica,

dokler ni zvedela nekoč,
da lepša pastorka je njena.
Raztogoti jo to na moč,

da vse postavi na kolena.
»Ubij Sneguljko še ta dan!«
ukaže lovcu. Bled kot stena

odpelje lovec punčko stran,
a jo spusti, ker se mu smili.
Sneguljka pa čez hrib in plan

po gozdu tava v hudi sili,
dokler vsa trudna ne zaspi.
To so se palčki začudili,

ko so zvečer domov prišli
in našli velikanko spečo
počez čez posteljice tri!

Pa rečejo: »Imamo srečo:
zdaj kuhala nam boš lahko
polento, mleko, močnik, lečo,

ko delat bomo šli v gorô,
pospravljala po hiši, prala…
Kot v pravljici nam bo lepo!«

Kraljica pa izve z zrcala,
da pastorka ji še živi
in da je bolj kot ona zala,

zato se v starko spremeni,
k Sneguljki se na pot odpravi
in z jabolkom jo zastrupi.

»Najlepša spet sem jaz!« ji pravi,
a noč kaznuje jo za greh,
da v črno brezno strmoglavi.

Odmeva vrisk, odmeva smeh,
ko palčki vračajo se z dela,
Sneguljka pa leži na tleh…

Pri priči lica jim vesela
debele solze pokrope,
saj je Sneguljka onemela…

A ko jo v rakev polože,
poljubu princ ji lica bela,
pa spet zarde in ožive.

26. POKONCI IZPOD KORENIN (Oton Župančič)

Pokonci izpod korenin,
izvijte brž se iz luščin!
Tam zgoraj sije sončen dan,
zelena sta že hrib in plan.

In majke zemlje vsaka hči
blago in iglo, nit dobi,
nato posedejo se v krog,
in delo spretno gre od rok.

Le majki pokažite zdaj,
če morda ni narobe kaj,
če ste izbrale pravi kroj,
če imajo barve blesk in soj.

Podzemski fantje pa na lov,
prav vsak so preteknili rov,
vsak hrošč in žužek gre pod kist,
da pride gor svetal in čist.

Nato zvrstijo se v sprevod,
in to pomladi je prihod:
cvetlic in trav in hroščev roj
čez svet se razkropi takoj.

Kjer se pokaže mladi rod,
je gneča pisana povsod,
po travnikih in po logeh,
še polžka bo posilil smeh.

Med bujnim ločjem teče vir,
blestika kačji se pastir,
obrobljeni kozak veslá,
s potočnicami se igra.

Mak ziblje se, majè se klas,
čmrlj brunda na debeli bas,
ne da mu kvišku sladki med,
metulji v vetru so kot cvet.

Kar burja s severnih vrhov
spodi jih k materi domov.
Sedaj pa, deca , moja, spat –
a k letu pride spet pomlad.

C’est moi! 😉 – Ah, saj ni bilo časa jokat :)…Tukaj pa so obljubljene pesmice – še ena zraven (za kazen, mojo seveda :). Upam, da je še nimaš. En lep sončen vikend, moi (24 – 26)

To pa so pesmi, ki mi jih je dala Anuška B.! Hvala! – Vidka
*************************************************
27. KAJ VSE ŽABICA ZNA – Mira Voglar

Skočna zelena žabica
marsikaj že zna.
Ob šestih obleče zelenkaste hlače,
žabica skače, žabica skače.

Skočna zelena žabica
marsikaj že zna.
Opoldne na vrsti je vodna zabava,
žabica plava, žabica plava.

Skočna zelena žabica
marsikaj že zna.
Zvečer, ko zadremljeta travnik in mlaka,
žabica kvaka, žabica kvaka.

28. ČOLNIČEK – Mira Voglar

Moj čolniček iz papirja
v daljna morja si želi.
Dva komarja sta mornarja,
kapitana pa še ni.

Veter, ženi moj čolniček,
čisto rahlo vanj pihljaj.
Morje čuvaj moj čolniček,
da bo prišel cel nazaj.

29. MEŽIK, V MIŽEVO DEŽELO – Bina Štampe Žmavc

Mežik, v Miževo deželo –
tam spanje je edino delo,
ko škratek Mižek, zlat točaj,
nataka luni nočni čaj.

Mežik, v puhasto pižamo,
zaspanost hitro štuporamo,
preproga zvezdic je nared,
da poleti v Sanjesvet.

30. ZOBNA KRTAČKA – Ksenija Šoster Olmer

Punčka dobila je zobno krtačko,
pa nima je le za zabavno igračko!
Zjutraj, ko vstane, zvečer, ko gre spat,
vodo iz pipe v kozarček nalije,
pridno s krtačko si zobke umije.

Pri tem kdaj pa kdaj, nehote,
zalogaj zobne paste poje.
Ali umaže svojo brisačko,
ali si namoči rokave,
a nkdar ne mine ta toaleta
vsaj brez manjše poplave.

31. MAMINA LJUBEZEN – Ksenija Šoster Olmer

Skrivnost zašepetala
mi je mama na uho:
»Sestrico dobila boš,
kaj praviš, bo lepo?«
Takole premišljujem,
da za mamo bo težko.
Saj mama ena sama je,
a midve bova dve.
Naročje eno le ima
in eno le srce.
Kako dovolj prostora bo
v njem našla za obe?

A mama me objame in tiho govori:
»Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,
saj mamina ljubezen se ne razpolovi,
nikoli ne pomanjša, razredči in deli.
Ljubezen v mami raste in še naprej živi
in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.«

32. KROF – Anja Štefan

K mizi sede stari grof,
naroči si masten krof.
K mizi sede še grofica,
njej pa bolj diši potica.

Gleda, gleda stari grof:
»Šment, je majhen tale krof!«
Lotil bi se še potice,
če se ne bi bal grofice.

33. ZVONČKI SO ZATE

Zvončki so zate, tudi marjetke,
vzemi še mene v šopek med cvetke.

Primi za lička me in me poljubi, j
az bom pa tebe – ne boš ne na izgubi.

Pet, šest poljubčkov, petkrat in šestkrat,
še več, če želiš!
Mamica moja, zakaj se smejiš?

34. PUNČKA SE OBLAČI – Blaž Lukan

Punčki moramo obuti rdeče nogavice.
Potem ji moramo obuti modre dokolenke.
Potem ji moramo obleči vijoličaste svilene žabe.
Potem ji moramo natakniti volnene rokavice.
Potem ji moramo natakniti volnene rokavice s prsti.
Potem ji moramo obleči mamino rožasto obleko.
Potem ji moramo na glavo povezniti mamin vijoličasti klobuk.
Potem ji moramo obuti prve, pa druge, pa tretje sandale.
Potem jo moramo zaviti v odejo in se ji smejati.
Potem jo moramo sleči in trikrat poljubiti za lahko noč.

In potem moramo do polnoči za njo pospravljati.

35. VESELICA V GOZDU – Slavko Jug

Zvonček in trobentica
sta med muzikante šla.
Tudi ptice so se zbrale
in na vejah začebljale.
Vsi so peli in igrali,
cepetali in plesali,
rajali, se veselili
in srebrno roso pili.

Burni trušč pa je seveda
zbudil starega medveda,
da je še zaspan počasi
odlomastil proti jasi.
Ko je videl družbo zbrano,
ki zabava se pijano
in iz spanja ga budi,
kar zaškrtal je z zobmi.

Zvonček in trobentica
sta na mah utihnila.
Sredi pesmi, sredi plesa
onemela so drevesa.
Ptički pa so odleteli,
ker pač krila so imeli
in zato še zdaj tako
po vseh koncih žvižgajo..

36. VESELI DECEMBER – Ivanka Mestnik

Oj, december, mesec beli,
Daj, otroke razveseli!
Natresi jim snega
in vsega dobrega.
Miklavž in dedek Mraz
naj prideta med nas,
da nasmejan bo vsak obraz.

Je december bil vesel?
Škoda, da slovo bo vzel.
A ura polnoč bo odbila,
novo leto prebudila.

Naj bo zdravo in veselo!
Naj prežene vse skrbi,
le veselje naj živi!

37. USPAVANKA – Barbara Menart Senica

Ko gre medo spat,
se v puhast kupček zvije,
pa da ga ne bo zeblo,
ga Ninica pokrije.

Ko gre Nina Spat,
zapre oči zaspane,
pa da je ne bi strah bilo,
z medvedkom se objame.

38. BUČASTA – ameriška, prevod N. Hrastnik

Buča sem okrogloglava,
manjka mi samo postava.

Sem na polju včasih ždela
in na soncu rumenela.

Zdaj imam zobata usta,
oči in nos pa kot za pusta.

A zakaj, se vam dozdeva,
notri svečka dogoreva?

Ker nas noč čarovnic čaka,
moram biti takšna spaka.

39. MATI SINKU (?)

Mati sinku:
pojdi zdaj in priden bodi,
da se boš naučil kaj,
sveti duh te sinek vodi,
ta razum ti pravi daj.

Na odkazano ti mesto
sedi in na klop roke,
ne šepeči, pazi zvesto,
kaj učitelj govore….

S tole pesmico ste mi narisale solze na obraz. Vsako jutro je jo meni in moji leto dni starejši sestrični deklamiral najin ljubi dedek…, ki se je postavil na hodnik in oddeklamiral “malega moža” in pa še eno, ki se je pa ne spomnim več dobro… Malo zastarela za današnje dni. Zna morda kdo celo???? LP – Neja :-))

40. A V T O ( Neža Maurer)

Sem kupil včeraj avto
iz prave čokolade –
vse mravlje na poseki
me zdaj imajo rade.

Peljal sem vzdolž potoka:
vse so ob cesti stale,
tipalke so vihtele,
bi rade se peljale.

41. O P O M I N (Franci Lakovič)

Vsi šoferji tovornjakov,
avtobusov, limuzin,
kar vas cestnih je junakov,
to je zadnji opomin.

Vsak za vožnjo bo nemarno
kar najstrožje kaznovan:
fante mestne v slaščičarno
bo povabil za ves dan.

42. MOJ AVTO NOČE V SVET (Anica Černejeva)

Od doma se poslavljam,
po svetu se odpravljam.
Pek, pek, pek, pek, pek,
pa spravljam avto v tek.

Avto mi nagaja,
pred domom mi zastaja.
Pet, pet, pet, pet, pet,
moj avto noče v svet.

43. ŽOGA NA CESTI

Zahupal avto je glasno,
na mestu je obstal.
Pred avto Jurček skočil je
in žogo je pobral.

Ljudje, ki so tu mimo šli,
zavpili so močno
in fanta vzeli brž v precep
ter rekli so mu to:

Hej fant, z življenjem se igraš.
Ne žogaj se več tod!
Za žogobrc dvorišče je,
ne cesta ne pešpot.

44. MATERI – Kajetan Kovič

Daleč sva, malo besed je med nama,
komaj poznaš moje duše obraz.
Težko, veš, reči besedo je, mama,
teže še reči besedo naglas.

Misel, ki ti jo pošiljaš za mano,
najde le ravne in gladke steze.
Težko ji je, če zadene ob rano,
ko se vsa plaha dopipa do me.

Mati, vsak mora po svoje živeti,
vsak mora sam prehoditi svoj pot.
Kar mu je dano, to mora sprejeti,
ne da bi vprašal, zakaj in od kod.

Morda ne veš, kak je včasih samotno,
morda ne veš, kak je včasih hudo,
morda ne veš, kak se včasih odsotno
duša smehlja, a ne misli na to.

Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.

45. MAMA – Niko Grafenauer

Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.

Z mamo se oče poljublja,
z njo hodi spat in z njo vstaja
in kar naprej ji obljublja
vse od kraja.

Z njo se fotografira,
objet preko rame,
in z njo se prepira,
kadar se vleče zame.

Mama očetu bere misli
in vse njegove želje ugane.
Pomaga mu, kadar so dnevi kisli,
ali če z levo nogo vstane.

Mama ne more biti sama,
ali imeti za par kakšnega strica.
Saj vsi vemo, da je mama
boljša očetova polovica.

Le kako bi bilo očetu
brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu
in nič ostalo zame?

46. MATI GOVORI OTROKU – Ksaver Meško

Iz zemlje droben vir žubori,
iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti,
na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo,
iz mene življenje in rast si zajelo.
A jaz iz tebe zajemam veselje,
spolnjene v tebi vse moje so želje.
Brez virov in rek bila zemlja bi vela,
kako le brez tebe jaz bi živela!

47. TEBI, MATI – Anica Černejeva

To so tvoje tople roke,
ki so k sebi me privile,
ko so moje mlade misli
zadnjo vero izgubile,
ko so moje mlade misli
nad življenjem ostrmele …

To so tvoje tople roke,
ki so tiho me objele
in peljale v novo srečo,
v belo srečo duše tvoje:
Daj, varuj življenja drugih,
da pozabiš sama svoje!

To je tvoja močna duša,
ki mi je nov svet odprla,
ko je v starem zadnja lučka
dogorela in umrla,
ko so moje mlade želje
svojo sončno pot zgrešile.

To je tvoja močna duša,
ki mi daje nove sile
in prižiga v mojem srcu
lučko novega spoznanja,
da je sreča le v bogastvu
dajanja in darovanja.

48. ROJSTVO – Ciril Zlobec

Dragi, bilo je hudo.
Kakor da smrt mi čez čelo
šla je z ledeno roko,
mrka vabeč me v deželo

večnega spanja … Da teh bolečin
vsaj za trenutek bi smrt me rešila,
šla bi za njo, o! …”Rodil se je sin.”
Sin!? … In v trenutku sem vse pozabila.

Kot da vekove čakala bi nanj,
ko da le zanj sem vsa leta živela.
Vse bolečine, vse muke bi zanj,
vse bi za malega spet pretrpela.

49. ROJSTVO – Tone Pavček

Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.

Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.

Stopite narahlo
in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.

50. MAMINA LJUBEZEN – Ksenija Šoster Olmer

Skrivnost zašepetala mi je mama na uho:
“Sestrico dobila boš, kaj praviš, bo lepo?”
Takole premišljujem, da za mamo bo težko.

Saj mama ena sama je, a midve bova dve.
Naročje eno le ima in eno le srce.
Kako dovolj prostora bo v njem našla za obe?

A mama me objame in tiho govori:
Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,
saj mamina ljubezen se ne razpolovi,
nikoli ne pomanjša, razredči in deli.
Ljubezen v mami raste in še naprej živi
in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.

51. NOVOROJENČKU NA POT – Ksenija Šoster Olmer

Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.

Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.

Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.

Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.

Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!

52. HČERKI OB DOJENJU – Ksenija Šoster Olmer

Oči zaprem
in vpijam vase tvoj presladki vonj,
mehkobo tvoje kože,
v objemu te tesno držim,
kot da nikoli več te ne spustim.
Oči zaprem
in srcu svojemu prisluhnem,
v katerem se prebujajo besede in šepeti,
uspavanke, ki jih pred mnogimi je leti
oči zaprtih moja mama pela.

Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!

53. BREZ KONCA – Neža Maurer

Mati je šla
za svojimi otroki.
našla je odpadle gumbe,
strgane jopice, kape,
celo sledove krvi.
Vse je pobirala
in spirala s solzami.
Da bo pot čista in lepa
za otroke njenih otrok.

54. SIZIFOVO DELO – Neža Maurer

Otroci me ob jutrih
razbijejo kot lupino,
použijejo kot zajtrk,
ostanke raznesejo
po kotih in dvorišču
kot svoje igrače.

Potem me ves dan
do večera ni.
Ob mraku se zmedena pobiram in zbiram,
lepim in celim –
da me zjutraj spet lahko razbijejo.

55. OD MENE K TEBI – Neža Maurer

Lahko si sposodiš
belo krilo in rdeč pas,
lahko si sposodiš
sandale in torbico,
lahko se z mojim smehom
odsmeješ na ulico,
se z mojim hrepenenjem
zaziraš v mimoidoče,
z mojim glasom
rečeš “da” ali “ne”.

Vse si lahko sposodiš –
odneseš v svoje življenje.

Le dušo
moraš imeti svojo.

56. ODŠEL JE – Neža Maurer

Na vrata trka moj ljubljeni otrok.
Ne odprem mu.
Delo imam. Veliko nujnega dela.
Otrok trka in kliče,
potem zajoče – in utihne.

Kasneje,
ko je delo opravljeno,
odprem vrata in srce,
toda otroka ni.
Odšel je.

Ajša – med.over.net – Starši staršem ( št. 40 – 56)

57. POZDRAV GRČIJI (Vida T. V.)

Naj Vam grško sonce sije,
naj se grško vino (ali uzo) pije,
ne pozabi na souvlaki,
zapleši še za nas sirtaki.

Majav! Srečno pot in pozdravi mi meni zelo ljubo Grčijo!!! – Vidka

58. GOS IN GOSKE – Mira Voglar

Glavo pokonci, rep sem in tja, ga, ga,
to je ponosna gosja gospa, ga, ga.

Z njo pa capljajo goskice tri,
se hihitajo: gi, gi, gi, gi.

Z repki migljajo kar se le da
in ščebetajo: ga, ga, ga, ga.

1. BELA, BELA LILIJA

Bela, bela lilija
v krogu pleše deklica
deklica se okrog vrti
in si en’ga izvoli.

Zdaj se vidi, zdaj se zna
koga _______(ime) rada ima.

Rdeči, rdeči tulipan,
v krogu pleše deček sam,
deček se okrog vrti
in si eno izvoli.

Zdaj se vidi, zdaj se zna
k’tero _______(ime) rada ima.

2. DIDL, DIDL, DAJČKA (Ljudska)

Didl, didl, dajčka,
putka nese jajčka.
Meni pet, tebi pet,
to je skupaj že deset.

3. DIDL. DIDL, DAJČKA (Ubald Justin)

Didl, didl, dajčka,
mi imamo zajčka,
noge ima štiri
niso nič pri miri.
En, dva tri,
zajček zdaj si ti!

4. BELI MOŽIČKI (Marica Škorjanec)

Ponoči prišli so
beli možički,
tolsti, okrogli
kakor prašički.
Kar pricapljali
in kobacali
so po odeji
in pozvončkljali
s srebrnimi zvončki.
Po stenah svetili
so lampijončki
zlati, srebrni.
Črni je kužek
pritekel za njimi
kar po blazini,
za njimi pa še ovčke
v belih kožuščkih…
Fantek prešteva jih: ena, dve, tri…
Naprej pa ne gre več – fantek že spi.

5. ŠKRATEK BRADATEK (Zvezdana Majhen)

Škratek Bradatek v limuzini
zvečer parkira na moji blazini.

Iz potovalke zloži zazibalke,
iz žepov pesmice strese,
sanje kihne v zavese
in z mano zaspi.

Hočeš še ti
škratka Bradatka spoznati?
Potem moraš nocoj
brez mame zaspati!

6. ZAZIBALKA (Fran Žgur)

Aja tutaja, zibka se maja,
zibka gugačka, pisana račka.

Aja tutaja, aja tutaja,
aja tutaja, aja tutaja.
Detece malo je že zaspalo,
aja tutaja, zibka se maja,

Aja tutaja, aja tutaja,
aja tutaja, aja tutaja.

7. ZAZIBALKA (Ljudska)

Ajčka tutajčka, ajčka,
naša cipka nese jajčka,
ajčka tutajčka
cipka nese jajčka.

Ajčka tutajčka, ajčka,
naša cipka nese jajčka,
ajčka tutajčka
cipka nese jajčka,
ajčka, ajčka, ajčka.

8. DEDEK MRAZ (Olga Denac)

Otroci vsi na sneg gremo
in sanke vzemimo.
Hura, hura, hura,
k nam zima je prišla.
Veseli smo, se kepamo
snežake delamo.

Spet Dedek Mraz prihaja v vas
In misli že na nas.
Hura, hura, hura,
na hrbtu koš ima.
veseli smo in rajamo,
darove čakamo.

9. JASLICE (Janez Bitenc)

Tu je hlevček,
v hlevčku jasli,
v jaslih Jezušček leži.
Tu Marija
in svet Jožef
nad družino sveto bdi.

V kotu kravca
in osliček
v jasli se ozirata,
s toplo sapo
v mrzlem hlevčku
božje dete grejeta.

A na mahu
so pastirčki,
bele ovce pasejo,
hodijo
po belih stezah,
k hlevčku s čredo stopajo.

In pred hlevčkom
na kolenih
božje dete v jaslih zro,
roke sklepajo
k molitvi,
ga za srečo prosijo.

10. KAJ DELAJO ŽIVALI POZIMI (Mira Voglar)

Kaj delajo polhi pozimi,
ko hrib in breg pokrije sneg,
kaj delajo polhi pozimi?
Spijo, spijo, glej tako!

Kaj delajo žabe pozimi
ko hrib in breg pokrije sneg,
kaj delajo polhi pozimi?
Spijo, spijo, glej tako!

Kaj delajo ježi pozimi,
ko hrib in breg pokrije sneg,
kaj delajo polhi pozimi?
Spijo, spijo, glej tako!

Kaj delajo ježi pozimi,
ko hrib in breg pokrije sneg,
kaj delajo polhi pozimi?
Spijo, spijo, glej tako!

11. PASTIRČKI K HLEVČKU SO PRIŠLI (Janez Bitenc)

Pastirci k hlevčku so prišli
in Jezuščka vprašali:
Si lačno detece, povej?
Ne, nisem lačno, ne!

Pastirci k hlevčku so prišli
in Jezuščka vprašali:
Si žejno detece, povej?
Ne, nisem žejno, ne!

Pastirci k hlevčku so prišli
in Jezuščka vprašali:
Te zebe detece, povej?
Ne zebe me, res ne!

Pastirci k hlevčku so prišli
in Jezuščka vprašali:
A kaj bi rado, nam povej!

Le vaša srca si želim,
da zame bi gorela,
da zame bi živela,
le vaša srca si želim…

12. SNEŽINKE (Ruska ljudska)

Bele snežinke
na zemlji leže.
Bele snežinke
raztajajte se!
Že je čas,
že je čas,
da se stopite
suho zemljico
spet napojite.

13. SO PTIČKI PRILETELI (Janez Bitenc)

So ptički prileteli
iz vseh strani neba,
so k Jezuščku se useli,
veselo žvrgoleli:
Je rojen Kralj sveta.

Potem so odleteli
na vse strani neba,
in vsem po svetu peli
in vsem so žvrgoleli:
je rojen kralj sveta.

So ptičke poslušali
na vseh straneh neba,
potem so z njimi peli,
so z njimi žvrgoleli:
Je rojen Kralj sveta.
14. SPI, DETE SPI (Janez Bitenc)

Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
saj ptički lahkokrili
so v gnezda se vrnili.
Spi dete, spi,
božje dete spi.

Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
pastirčki so šli v stajo,
več ovčke ne cingljajo.
Spi dete, spi,
božje dete spi.

Spi, dete spi,
zapri, zapri oči,
je sonce zatonilo
in zvezdice zbudilo.
Spi dete, spi,
božje dete spi.

15. SVETI TRIJE KRALJI (Janez Bitenc)

Iz vzhodnih dežel,
kjer sonce gor gre,
na pot se odpravijo
kralji trije.

Jim zvezda z neba
kazala je pot,
do hlevčka, kjer rojen je
Jezus Gospod.

Pred hlevčkom stoje
in molijo ga,
in dajo mu mire
kadila, zlata.

16. TRIJE PASTIRCI (Janez Bitenc)

Trije pastirci so prišli,
trije pastirci z lučkami;
so jih prižgali Jezuščku,
božjemu detecu.

Trije pastirci so prišli,
trije pastirci z ovcami;
so jih prinesli Jezuščku,
božjemu detecu.

Trije pastirci so prišli,
trije pastirci s piščalkami;
so zapiskali Jezuščku,
božjemu detecu.

Detece božje gledalo,
detece božje poslušalo;
milo se nasmehnilo je,
sladko zaspalo je…

17. V BETLEHEMU ZA GORO (Janez Bitenc)

V Betlehemu, v Betlehemu,
za goro, za goro,
božje dete je rojeno
za goro, zagoro.

V hlevu majhnem, v hlevu majhnem,
prav bridko, prav bridko,
božje dete zajokalo
prav bridko, prav bridko.

Prileteli, prileteli
so z neba, so z neba
angelci in mu zapeli
so z neba, so z neba.

Tam na slamci, tam na slamci
prav sladko, prav sladko
dete se je nasmejalo,
prav sladko, prav sladko…

18. V HLEVČKU NA SLAMICI (Janez Bitenc)

V hlevčku na slamici
Jezušček spi,
le tiho, le tiho,
da se ne zbudi.

Ob jaslih pa mati
Marija Kleči,
in svetega sinka
za roko drži.

Svet Jožef pa v kotu
pri kravci stoji,
za sveto družino
si dela skrbi.

Mu angel prišepne:
zdaj hitro na pot,
saj Jezuščka išče
hudobni Herod.

19. ZIMSKA (Olga Denac)

Povsod je sneg in zima je,
nas zebe v roke in noge.
Snežinke padajo na nas,
mi vsi veseli gremo v vas.

Smuči na rami nesemo
in sanke zraven peljemo.
Po hribu gor in dol drvi,
se Miha na ves gčlas smeji:

»Sem padel in me vse boli,
a to prav nič me ne skrbi!«
Snežinke padajo na nas
saj k nam prišel je zimski čas.

20. ZVONOVI ZVONIJO (Janez Bitenc)

Zvonovi zvonijo, ljudje pa hitijo
na gričke, kjer cerkvice bele stoje.

Zvonovi zvonijo in božič slavijo,
iz cerkvic na gričkih pa orgle done.

Zvonovi zvonijo, se pesmi vrstijo,
ki Jezuščka v hlevcu slave in časte.

Zvonovi zvonijo, ljudje pa hitijo
domov, kjer po hišah krope in kade.

Zvonovi molčijo, nič več ne zvonijo.
je sveti mir legel na bele steze…

21. GOZDIČ JE ŽE ZELEN (Ljudska)

Gozdič je že zelen,
travnik je razcveten
ptički pod nebom
veselo pojo.

Ptički, jaz vprašam vas,
al’ bo že skor pomlad,
al’ bo že skoraj
zelena pomlad?

»Pomlad že prišča bo,
k’tebe na svet’ ne bo,
k’ te bodo d’jali,
v to črno zemljo.«

22. POMLAD (Ljudska)

Slišiš, po gaju prepeva ti tam.
Ptički veseli spet prišli so k nam.
Ko žvrgolijo, tebe budijo,
lepa nedolžnost, le vstan’.

Češnja vsa bela na griču stoji,
gleda na breskev, ki v vrtu cveti.
Vse razcvetelo in omladelo
teb’ se naproti smeji.

Vse se zdaj giblje, veselo živi.
Na cvetu vsakem čebel’ca sedi.
Tam po ravnini, lepi ledini
deček metulje lovi.

23. POMLADNO KOLO (Olga Denac)

Pomlad prinese cvetja nam,
trobentic in vijolic.
Rajajmo, rajajmo,
zavrtimo se tako.
Rajajmo, rajajmo,
zavrtimo se močno.

Naprej, nazaj in ena dva,
v krogu se vrtimo.
Rajajmo, rajajmo,
zavrtimo se tako.
Rajajmo, rajajmo,
zavrtimo se močno.

24. PRIŠLA BO POMLAD (Ljudska)

Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad,
da bi zdrav, vesel, lepe pesmi pel.
To me veseli, trav’ca zeleni,
drobna ptičica pa žvrgoli.

Prišla kukav’ca, moja ljubica
in bo kukala in prepevala.
Kukala ku-ku, pevala lepo,
da bi vedno nam tak’ luštno b’lo.

25. JESENSKO LISTJE (Joseph Haydn)

Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje.
V vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.

Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi,
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.

Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje,
kako jih zebe brez kopren,
ko pride k nam jesen.

26. MEDVED IN JEŽEK (Olga Denac)

Medved godrnja:
»Skoraj zima bo prišla.
Hrane pa nikjer več ni,
lačen bom vse zimske dni.
Brunda gunda brunda da.«

Ježek prihiti:
»Nič ne skrbi medved ti.
Lisja , hrušk prinesel bom,
skrbno ti uredil dom.
Za jesenske zimske dni.«

27. POZDRAV JESENI (Olga Denac)

Jesen prišla je spet k nam zares,
v vetru in soncu prinaša:
jabolka, hruške in slive za vse
misel na toplo jesen.

Na drevju listje že rumeni,
barve jesenske ponuja.
Mi pa veselo pozdravljamo te,
misel na toplo jesen.

28. RJAVA PESMICA (Mira Voglar)

Rjavi so listki jeseni
in kostanj je tudi rjav,
z rjavimi listki bo ježek
svoj zimski brlog si postlal.

Rjava sta srna in medved,
pa zemlja in debla in veje
in izpod rjavega grma
jurček rjavo se smeje.

29. ČISTILNA HIMNA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Le hitro pljuni v šape, čas beži,
do mraka treba je pospraviti,
počistiti, pobrisati, pomesti,
pomiti vse skodelice in pladnje,
kolački, ti pa pridejo nazadnje.

O groza, o groza,
kaj sem si nakopala,
o groza, o groza,
ves dan bom pospravljala!

O groza, o groza,
le kam naj dam smeti,
o groza, o groza,
čas pa beži, beži!

Tu lonec, tam ponev
pa razsušena kad
pa ščetka pa robec
pa zaprašen copat,
tu košček verige,
platnice od knjige,
lupina od žira
pa skorjica sira,
polomljena očala,
črepinja ogledala,
pero od bele kure
pa vzmet od stare ure,
podganji rep pa žlica
pa počena solnica…

O groza, o groza,
te šare je cel kup,
kako naj jo pospravim,
o groza in obup!

30. ČMRLJ (Anja Štefan)

S trave na travo, s cveta na cvet,
letam in iščem roso in med,
v rosi se umijem, med pa pojem,
kaj bi ga nosil požrešnim ljudem.

Nisem neumen – kot so čebele,
one so suhe namesto debele.
One garajo, jaz pa ležim,
vem, da sem len, a prekrasno živim.

31. DEŽNIKI (Magda Burger)

Dežniki veseli,
dežniki veliki,
dežniki rdeči,
dežniki, dežniki, dežniki!
Dežniki zaprti se s soncem igrajo,
dežniki odprti pa kaplje lovijo z neba.

32. GOBICA (Milena Batič)

V gozdu raste
gobica,
k njej pa jaček priskaklja:
ljuba, lepa
mušnica,
ti boš moja
strehica.
Ko oblak bo
dežek točil,
repka jaz
ne bom
si zmočil.

33. GOS IN GOSKE (Mira Voglar)

Glavo pokonci,
rep sem in tja, gaga,
to je ponosna
gosja gospa, gaga.

Z njo pa capljajo
hčerkice tri,
se hihitajo, gigigigi.

Z repki migljajo
kar se le da
in ščebetajo
gagagaga.

34. HIMNA PRIJATELJSTVA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

kadar si s prijateljem,
ni treba se bahati
niti se pretvarjati,
še najmanj pa lagati.
Bodi ob prijatelju
in če ga kaj polomi,
skozi prste mu poglej
in vanj nikar ne dvomi.

Kdor je brez prijatelja,
ga mora poiskati,
vsako pa prijateljstvo
je treba negovati.
Vedi, da s prijateljem
je treba potrpeti,
svojega prijatelja
je treba razumeti.

35. HITRA POLKA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Le cepetaj, le topotaj,
en skok naprej, en skok nazaj,
zavrti sem, zavrti tja
in hopsasa in trajlala.
Sedaj pa le, sedaj pa le,
razgibaj svoje šapice,
pa naj bo skok, pa naj bo skok
še bolj visok, še bolj visok.
Pa se vrtim, pa se vrtim,
pa ponorim, pa ponorim,
pa tupatup, pa tupatup,
nastavi smrček za poljub,
tiram tidim, tiram tidam,
pa te imam, pa te imam.

36. KOLAČKI (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Kolački, kolački,
hej, Kunigunda, že letim,
kolački, kolački,
kako se veselim!

Res srečo imam,
da kdo z menoj prijazen je,
posebno še takrat,
ko moj želodček prazen je.

Okoli kolačkov
se misli mi vrtijo,
ves dan po kolačkih
se sline cedijo.

Pri kuni dobila
kolačkov bom cel kupček,
zato Kunigunda
zasluži si poljubček.

37. KUNIGUNDA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Kot kaže, bo spet eno lepo jutro,
kot kaže bo spet krasen sončen dan.
Zato se je splačalo zgodaj vstati,
umiti smrček in se počesati.

Tako je, če si kuna neugnana,
tako je, če sikuna negovana,ž
ker kuna naj bo zmeraj urejena:
vsak brk na svojem mestu,
vsaka dlaka naj se prilega in se lesketa,
vsak krempelj zmeraj zloščen in nabrušen,
če gre za kuno, ki kaj nase da.
Pa rep? O rep je višek vse lepote!
Krtačim, zračim, gladim, češem ga –
krasote, ne? Brez pretiravanja!

Zdaj pa na jaso! Uh, brlog nesrečni,
je pa pošteno razmetan,
zares ga treba bo pospraviti…
No prav, no, saj ga bom…
Enkrat te dni.

38. KUNO BLUES (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Pred vrati sem jo čakal,
pa mi sploh ni odprla.
Sem šopek ji prinesel,
pa ga je kar prezrla.
Kako naj ji verjamem,
če je nezanesljiva.
Kako naj ji zaupam,
če je nepredvidljiva?
Srce mi trga v koščke,
da srečno več ne bo.
Požrla je obljubo,
jaz sem opravil z njo.

39. KUZMOVKA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Čisto lahko, da je doma
in se je le potuhnila

O, še predobro jo poznam,
že tolikokrat kdaj poprej
sem k njej prišla zaman.

O, še predobro jo poznam.
Vem, da je z vsemi žavbami
od spred’, od zad’ namazana.

Prav čudno, da še tokrat ni
med vrati listka vtaknila
z napisom, ki ga že poznam:
«Pospravljam, pejte stran!«

40. MARMELADA (Anja Štefan)

Tri sladke, mehke hruškice
tri hruškice dišeče,
je jež povezal v culico
in zdaj domov jo vleče.

Čez kamenčke, čez vejice
in čez grmovje mlado:
doma razveže culico
in najde – marmelado.
41. MUCINA PESEM (Mira Voglar)

Mijav,
jaz sem mucka dolgorepka.
Mijav,
jaz sem mucka sladkosnedka.

Mijav,
jaz sem mačka črnodlačka.
Mijav,
jaz sem mačka mehkotačka.
Mijav.

42. NE GREM V VRTEC (Barbara Gregorič)

Zjutraj, ko oči odprem,
rečem: »V vrtec pa ne grem!
Tudi jutri ne bom šla,
saj je babica doma!

Ne, v vrtec me ne bo,
ker doma mi je lepo.
V posteljici dolgo spim,
vse dobim, kar si želim.

Ampak nekaj me skrbi –
nihče se z mano ne lovi
in babica zares ne zna
kot jaz skakati ristanca…«

43. PESEM ZA POSPRAVLJANJE (Ksenija Šoster Olmer)

Hitro, hitro! Pohitimo –
skupaj gremo nad nered.
Jaz pomagam, ti pomagaš,
da bo čist naš mali svet!

Kocke, žoge, avtki, knjige,
vsem v omare se mudi.
Dobro gre od rok nam delo,
zadovoljni smo prav vsi.

44. PET GOSENIC (Marička Cilenšek, Romana Krajnčan)

Pet gosenic šlo je
na njivico orat,
pa ena se spotakne
in pade v osat.

Bile so le še štiri,
ko so prišle na vrt,
je ena zamižala,
pojedel jo je krt.

So tri zagrizle v zelje
se eni zaleti,
jo slišala je štorklja
že v kljunu jo drži.

Le dve sta še ostali,
pripravljeni za boj,
pa eno zgrabi maček,
odnese jo s seboj.

Gosenica le ena
na listu obsedi,
pa pesem si zapoje,
zapojmo z njo še mi!

45. PRELJUBO VESELJE, OJ, KJE SI DOMA (Ljudska)

Preljubo veselje, oj, kje si doma?
Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca!
Po hribih, dolinah, za tabo hitim,
te videti hočem, objeti želim.

Te iščem po polju, kjer rožce cveto,
po logu zelenem, kjer ptice pojo.
Pa ptice vesele in rožice vse
le imajo veselje za mlado srce.

Poslednjič veselje šele zasledim,
na vaško ledino pridirjam za njim.
Glej tamkaj z oktroki prijazno se igra,
jim kratek čas dela,pri njih je doma.

46. PRIŠEL JE CIGANČEK (Fran Ločniškar)

Prišel je ciganček,
sajast kakor vranček,
majhen kakor škrat,
gibčen kakor gad.

Ni imel nič suknje –
a v klobuku luknje;
v trdem snegu bos
kakor v grmu kos.

Tisto pa le znal je:
goslice igral je,
a milo in lepo,
kakor malokdo.

In ljudje so znali,
da je umen mali –
stekli so domov
poiskat darov.

Šel je proč ciganček,
kričal kakor vranček,
skakal kakor škrat –
sit in pa bogat.

47. SEM DEKLICA MLADA, VESELA (Ljudska)

Sem deklica mlada, vesela,
sem pravo slovensko dekle.
Kot slavček veselo bi pela,
da b’ glasno razlegalo se.

Tralala, tralala, tralala, tralala,
tralala, tralala, tralalala.

Zakaj bi veselo ne pela,
zakaj bi vesela ne b’la.
Saj vsak dan ‘krog mojega čela
mi sap’ca domača pihlja.

Tralala, tralala, tralala, tralala,
tralala, tralala, tralalala.

48. SONČEK SIJE, DEŽEK GRE (Ljudska)

Sonček sije, dežek gre,
siva mačka v brezje gre.

»Kaj boš v brezju delala?«
»Šibice bom rezala.«

»Kaj ti bodo šibice?«
Metlice bom delala.«

»Kaj ti bodo metlice?«
»Hiško bom pometala!«

Kaj bo hiška pometena?«
»Mucke bodo rajale!«

Sonček sije, dežek gre,
siva mačka v brezje gre.

49. SREČALI SMO MRAVLJO (Ljudska)

Srečali smo mravljo,
smo rekli ji gospa,
ker takšne tanke noge ima,
pa je tako pretegnjena.

Srečali smo raka,
smo rekli mu krojač,
ker takšne lepe škarje ima,
pa z njimi dobro rezat zna.

Srečali smo kozla,
smo rekli mu kuhač,
ker takšni dve kuhači ima
pa z njimi dobro kuhat zna.

Srečali smo polža,
smo rekli mu zidar,
ker takšno lepo hišo ima,
pa sam jo dobro zidat’ zna.

Srečali smo volka,
smo rekli mu mesar,
ker takšne ostre zobe ima,
pa z njimi dobro klati zna.

50. ŠEME (Mira Voglar)

Trili, trili, trilili,
ali veste, kdo smo mi?
Trata, trata, tratata,
šeme , ha, ha.

Trili, trili, trilili,
vsaka šema se vrti.
Trata, trata, tratata,
glasno cepeta.

Trili, trili, trilili,
cepetajmo zdaj še mi.
Trata, trata, tratata,
da bo zima ušla.

51. ŠKRATEK COPATEK (Janez Bitenc)

Sem škratek Copatek,
tra, la, la, la, la,
če stegnem svoj vratek,
sem velik za dva.

Vas strižem, obrijem,
počešem lepo,
vam brke pristrižem
in skodram brado.

Po želji vam skrajšam
predolge lase,
jih v kite povežem
kar mimogrede.

52. ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI (Ljudska)

Škrjanček poje, žvrgoli,
se bel’ga dneva veseli,
škrjanček poje beli dan,
pozdravlja hrib in plan.

Škrjanček poje, žvrgoli,
ker tebe, kmetič, gor budi:
»Le vstani in pa pojd’ kosit,
ker se že dela svit!«

Škrjanček poje, žvrgoli,
ker tebe, kmetič, gor budi:
»Le vstani in pa pojd’ orat,
ker čas je žito s’jat!«

Škrjanček poje, žvrgoli,
ker tebe, deklem gor budi:
»Le vzemi srp, pa pojdi žet,
ker žito zrelo je.«

53. TRI PTIČICE (Ljudska)

Tri ptičice, tri ptičice
so morje obletele. (2 x)

Prva nosi, prva nosi
klasek od pšenice.
Da b’ ga, bog daj,
da b’ ga bog, daj,
v naše polje dela.

Ona ga je, ona ga je
v naše polje dela,
naše polje, naše polje
jako obrodilo.

Druga nosi, druga nosi
jagodo od grozdja.
Da b’ jo, bog daj,
da b’ jo bog, daj,
v našo goro dela.

Ona jo je, ona jo je
v našo goro dela,
naša gora, naša gora
jako obrodila.

Tretja nosi, tretja nosi
zdravje in veselje.
Da b’ ju, bog daj, da b’ ju bog, daj,
v naše selo dela.

Ona ju je, ona ju je
v naše selo dela,
naše selo, naše selo
zdravo in veselo.

54. VILA MALINA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Jaz sem vila, jaz sem vila,
v rosi jutranji sem se rodila.
jaz sem vila, jaz sem vila,
nimam doma, ampak nič zato,
saj sem vila, mala vila,
s srajčko iz metuljevega krila.
sem svobodna mala vila
in počnem le, kar mi je ljubo.

Jaz sem vila, jaz sem vila,
vilo je pa treba rad imeti,
ker sem čisto majhna vila,
mene ni težko prestrašiti.
jaz sem vila, jaz sem vila,
z vilo je pa treba potrpeti,
nočem slišati prepira,
ne prenesem neprijaznosti.

55. ZAJČJA POLKA (Svetlana Makarovič)
(Iz pravljice: Kuna Kunigunda)

Le sem, le sem in hopsasa
ta hitra polka zdaj velja!

Le sem vidva intralala,
le kaj se obotavljata?

56. ZAKAJ PA JOČE (Mira Voglar)

Zakaj pa jože zajček?
Ker skakati ne zna!
Hopa sem in hopa tja,
tako po zajčje se skaklja.

Zakaj pa joče ptiček?
Vzleteti se boji!
Krila, ptiček moj, razpni,
tako po ptičje se leti.

Zakaj pa joče Mojca?
Ker jo boli močno!
Trikrat pihni, glej tako,
pa te bolelo več ne bo.

VIDKA ZA OTROKE – 5

KAZALO

OTON ŽUPANČIČ – MEHURČKI (št. 1 – 24)
1. KADAR SE CICIBAN JOČE – Oton Župančič
2. NA KOLENU – Oton Župančič
3. MOŽIČEK – KOPITLJAJČEK – Oton Župančič
4. DAJ – ZMAJ – Oton Župančič
5. OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE – Oton Ž.
6. ZORICA – Oton Župančič
7. PESEM NAGAJIVKA – Oton Župančič
8. ČREP – NA TLEH JE LONČEK – Oton Župančič,
9. CICIBAN – CICIFUJ – Oton Župančič
10. CICIBAN IN ČEBELA – Oton Župančič
11. LENKA – Oton Župančič
12. POSTOVKA – Oton Župančič
13. DEDEK SAMONOG – Oton Župančič
14. PLES KRALJA MATJAŽA – Oton Župančič
15. KRALJEVIČ MARKO IN LJUTICA BOGDAN – Oton Župančič
16. TUREK – Oton Župančič
17. KROPARJI – Oton Župančič
18. ZVONOVI – Oton Župančič
19. VRABCI IN STRAŠILO – Oton Župančič
20. ŽABE – Oton Župančič
21. STARI MEDO – Oton Župančič
22. PISMO – Oton Župančič
23. USPAVANKA – Oton Župančič
24. CICIBAN ZASPI – Oton Župančič
25. SVETI, SVETI ZVEZDICA
26. GOBJI PLES – Meta Rainer
Tihomila Dobravc – VRTILJAK (otroške pesmi)
27. DIRKA – Tihomila Dobravc
28. NESREČA – Tihomila Dobravc
29. VRTILJAK – Tihomila Dobravc
30. BRIVEC – Tihomila Dobravc
31. ČOLNIČ – Tihomila Dobravc
32. JUNAKA – Tihomila Dobravc
33. DEŽNIKI – Tihomila Dobravc
34. BREZ KONCA – Tihomila Dobravc
35. MATERI – Kajetan Kovič.
36. CINCA MARINCA
37. RAČKE
38. PIKA POKA, PIKAPOLONICA
39. KLOBUČKI – Tihomila Dobravc (?)
40. PRIJATELJICE LUTKE – Romana Kranjčan
41. BESEDNI DIRENDAJ – Tihomila Dobravc (?)
42. JESENSKA (madžarska)
43. POLETJE – Tihomila Dobravc (?)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
44. PRSTKI 5
45. KONJENIK
46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)
48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)
50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)
PESMICE KAR TAKO
51. BOLNIKI (Mira Voglar)
52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)
53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)
54. GOSKA (Anica Černejeva)
55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)
56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)
57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)
58. MAVRIČNI KROG
59. PRIJATELJSTVO
60. RAD IMEJ
61. UČENEC (Zvezdana Majhen)
62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)
63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)
64. LEPI PUJSEK – Mira Voglar, ilust. Peter Škerl
65. JESENSKA – Napisala Anja Štefan, uglasbil Igor Štuhec,
66. COPERNICA MICA
67. RAK KROJAČ
68. BIBA LEZE, BIBA NI
69. KRIŽ KRAŽ, KRALJ MATJAŽ
70. TA JE V VODO PADEL
71. IGRAMO SE, IGRAMO SE
72. HIŠICA MOJA
73. JURČEK, TONČEK – Agropop (?)
74. PALČEK DAVID
75. ZA GOD
76. John Marion
77. ČRIČEK
78. VLAKEC – Romana Krajnčan
79. ŽARKOV NALOVIMO – Mirko Kunčič
80. LAN MATIJA – ZA ROJSTNI DAN – Vida T. V.
81. SNEŽENI MOŽ – Kajetan Kovič
82. LJUBKOVALNA
83. ŠOPKI
84. PESMICE
85. ZJUTRAJ
86. ZASPANKA
87. KRESNA NOČ
88. VEČER V GOZDU
89. PRAVLJICE PRED SPANJEM
90. V DOLGE SANJE SE PRIKRADE
91. ZVEZDOGLEDNA
92. OČKA, AH TA OČKA
93. ENA TAKA PRIDNA MRAVLJA
LIMERICK LJUBLJANČEK
94. OTROŠKO TIHOŽITJE
95. ROKOHODEC
96. POČITNICE
97. KAVBOJSKA
98. AFNOGUNC
99. SPREHOD
100. KAKO RASTEMO
101. ZAKAJ – ZATO
102. PASTORALA ali PASTIRSKA PESEM
103. JESENSKI NOČNI DEŽ
104. SPANČEK
105. BOGATI SIROTEC
106. KORENJAK
107. LJUBEZEN
108. OBJESTNEŽI
109. RAČUNI
110. NASLOV
111. UTRINEK
112. GLAŽUTA
113. NESREČNI SREČKO
114. SONCE, DOBER DAN
115. USPAVANKA CICIBAVANKA
116. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU – Janez Bitenc
117. O MUCKI MONIKI IN ZVEZDICI LUČKI – Janez Bitenc
118. POLETNI BONTONČEK:
DEŽELICA NETUNETAM – A. Smolar, I. Potočnik
119. MOJ MEDVEDEK JAKA – Mojca, I. Potočnik, G.Sulejmanovič
120. JAN – A. Zupančič, K. Tičar, Z. Majhen
121. ČOPKOMETER: TRALAJ LAJ LERO –
trad.& M. Pavlič, I. Potočnik
122. ČUKEC – Damijana Golavšek, K. Novak
123. BOŽIČNE ŽELJE (Pinocchio 4-ever: Najboljše), I. Berlin, D. Hering, T. Kozlevčar
124. MOČEN
125. DRAGA TETA ŠTORKLJA
126. ŽABICA
127. K BABICI
128. KAVBOJ
129. ČAS TEČE
130. PREDSTAVA
131. OPICE
132. NAŠ BIK
133. PETELIN
134. MAMA MUCKA
135. DOBRO JUTRO
136. MRAVLJICE MARLJIVE
137. MOJ PAJACEK
138. DEŽEK
139. OBLAČEK
140. JANKO IN METKA
141. MUCA JE PRITEKLA – 1. raz./9-l OŠ P., Katarina T.
142. MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE – Bina Štampe Žmavc
143. BELA PESMICA – Janez Bitenc
144. V SVETI NOČI – Anica Černejeva
145. MLADO LETO – Neža Maurer
146. BELA – Neža Maurer
147. SNEŽKA IN SNEG – Bina Štampe Žmavc
148. NA GORI – Milena Batič
149. DECEMBER TIKTAKA – Zvezdana Majhen
150. MUCA IN SNEŽINKE – Urša Krempl
151. PALČEK MUZIKALČEK – Damjana Golavšek, besedilo Damjana Kenda – Hussu
152. PUHASTI OBLAKI
153. MOJ MEDO
154. TIŠINA
155. DUDL RUDL
156. RUZI MUZI
157. SNEŽKO SNEŽAK
158. MEHURČKI – Oton Župančič
159. VRABCI – Oton Župančič
160. USPAVANKA
161. SONČECE
162. PESEM O GOSENICI
163. BILA MAMA KUKUNKA
164. ČEBELICA MAJA – nova verzija
165. OJ, DOBRI DEDEK MRAZ – Janez Bitenc
166. SAMO TO JUTRO – prevod Skr bna ,
IZŠTEVANKE IN IGRICE
166. DVA CEPETAMBLA
167. KUHA, KUHA, KUHALA (Ljudska)
168. MIŠKE IN MAČKE PLEŠEJO (Mira Voglar)
169. PISA, PISA, PISALA
USPAVANKE
170. NINA, NINA, NANICA (Mira Voglar)
PESMICE O IN ZA MAMICE
171. MAMICI (Mira Voglar)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH172. NOVOLETNA (Ljudska)
POMLADNE PESMI
173. TRI POMLADNE (Mira Voglar)
174. ŽAFRAN, DOBER DAN (Mira Voglar)

JESENSKE PESMI

175. JEŽEK (Sabina Mali)
PESMICE KAR TAKO
176. BEŽIMO, TECIMO (Mira Voglar)

177. ČEBELICA MAJA (Mira Voglar)
178. DEŽEK (Mira Voglar)
179. DIRENDAJ (Vida Jerajeva)
180. EN, DVA, ENA, DVA (Mira Voglar)
181. HROŠČ (Anica Černejeva)
182. LEPO JE POMLAD NA SVET (Ljudska)
183. OBLAČEK (Anja Štefan)
184. MEDVEDJI PLES (Anja Štefan)
185. PASTIRICA MICA (Mira Voglar)
186. PESMICA O ČRIČKU (Mira Voglar)
187. PESMICA O FRNIKOLI (Mira Voglar)
188. POGLEJTE SI (Mira Voglar)
189. STRAŠANSKA ZVER (Mira Voglar)
190. ŠKRATELJČKI (Anica Černejeva)
191. TRI RIBICE (Mira Voglar)
192. VETRIČ VETER (Mira Voglar)
193. ZAKAJ VEDRIM (Barbara Gregorič)
194. ŽIVALSKI RAJ (Mira Voglar)

UGANKE

**********************************************************

VIDKA ZA OTROKE – 5

OTON ŽUPANČIČ – MEHURČKI (št. 1 – 24)

Pesmi Dedek samonog (str. 25) in Postovka (str. 24) sta mišljeni kot gibalni igri.

Dedek samonog skače sredi kola po eni nogi. Kolo poje pesem. Pri zadnji besedi stopi Samonog na obe nogi, kolaši skrčijo eno nogo; kdor zamudi, je naslednji dedek Samonog itd.

Deček ali deklica, ki igra postovko, razkrili roke in mora oponašati to ptico. Ali si jo že opazoval nad domačim poljem? Potem veš, da leti na trojen način. Najprej, kakor vsaka druga letalka, utripaje s preutnicami. Potem kolobari z mirnimi krili, naenkrat pa se sredi neba ustavi in prav naglo prhuta. Vidiš, in takrat, pravijo Belokrajnci, da melje. Zato jo tudi imenujejo malenka. Štajercem je mokosejec; – a kje je moka? Zato tdim jaz, da stelje na zemjo ništro. In kaj je ništra? Nekaj, kar ni nič. Če ne verjameš, vprašaj me. (Pesnikovo lastno pojasnilo v Cicibanu 1915, 52-53.)

Prav tako je gibalna igra Ples Kralja Matjaža (str. 26).

Kraljevič Marko in Ljutica Bogdan (str. 28) sta junaka iz srbske ljudske pesmi. Šarec je konj kraljeviča Marka in njegov zvesti tovariš na vseh pohodih.

Vrabci in strašilo (str. 36): brljav – na pol slep.

1. KADAR SE CICIBAN JOČE – Oton Župančič

Ciciban se cmeri
za dve mili jeri.
Hitro, hitro meh za smeh,
vleci ga po vseh koteh,
meči ga ob tla, pod strop,
in ob steno, hop, hop, hop!
Pok! – se meh razpoči,
smeh iz njega skoči.

2. NA KOLENU – Oton Župančič

Diči, diči, diča,
urno na konjiča,
na konjiča vranega,
dobro osedlanega!

Diči, diči, diča,
deček nima biča,
deček nima ni ostrog,
da bi pognal konja v log.
3. MOŽIČEK – KOPITLJAJČEK – Oton Župančič

Možiček – kopitljajček,
to bister je junaček,
nikdar se ne upeha,
kopitati ne neha,
kopita skoz in skoz,
kopitne Anko v nos.

4. DAJ – ZMAJ – Oton Župančič

Daj – zmaj,
dvigni se visoko
nad polje, nad Loko,
čez goro poglej,
kaj je tam, povej!

Štajerska je vsa zelena,
a Koroška zamračena,
Kraševec pečine orje,
v soncu sveti se Primorje;
da spustiš me malo više,
videl bi tržaške hiše.
5. OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE – Oton Župančič

Sonce, zemlja, mesec
vrte se brez kolesc,
letije brez persec,
v nebo se tolčijo,
na vejo skočijo,
brez poka počijo.

6. ZORICA – Oton Župančič

Zorica, zorica zlata
nam je obsvetila vrata,
nam je obsvetila hram.
Kdo se še v postelji greje?
Zorica zlata se smeje:
ni li te, Mirko, nič sram?

7. PESEM NAGAJIVKA – Oton Župančič

Zima, zima bela
vrh gore sedela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on nič ne dela,
ker on nič ne dela,
ker on nič se ne uči –
čaki, čaki, Mirko ti!

8. ČREP – NA TLEH JE LONČEK – Oton Župančič

Črep – na tleh je lonček –
zbogon, mlečna kaša!
To je zdaj kosilce,
to večerja naša.

Kje si loncovezec,
kodrasti slovaček?
Lonček mi poveži,
kupim ti kolaček.

9. CICIBAN – CICIFUJ – Oton Župančič

Ciciban teče v zeleni dan;
ptičica znanka v goščavi
vsak dan lepo ga pozdravi:
“Ciciban, Ciciban, Ciciban,
Ciciban, dober dan!”

Ciciban, kaj pa je danes, čuj!
Kaj ti to ptiška prepeva?
Po vsej dobravi odmeva:
“Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj,
Cicifuj, fej in fuj!”

Ciciban misli: “Zakaj cicifuj?”
Takrat si roke zagleda,
pa se domisli: “Seveda,
danes se nisem umil še, fej, fuj,
danes sem res cicifuj!”

Bister potoček se vije čez plan,
prek kremenov se lije;
Ciciban v njem se umije,
ptiška zapoje spet: “Ciciban,
Ciciban, dober dan!”

10. CICIBAN IN ČEBELA – Oton Župančič

Čebelica leti z neba,
leti leti vse niže,
vse niže in vse bliže
čebelica leti z neba.

“Čebelica, od kod in kam
te nesej peroti
po jasni zračni poti?
Čebelica, od kod in kam?”

“Kje pa je tisti Ciciban,
ki venomer razgraja,
ki mamici nagaja,
kje pa je tisti Ciciban?”

“Če bil bi tukaj Ciciban,
čebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
če bil bi tukaj Ciciban?”

“Če bil bi tukaj ciciban,
takoj mu bridko želo
zapišim v trdo čelo,
če bil bi tukaj Ciciban.”

“Potem bi jokal Ciciban
in kričal na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal Ciciban.”

“O naj le joče Ciciban,
kriči naj kakor hoče,
zvoniti izza toče
nič ne pomaga, Ciciban!”

“Kaj misliš, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi šele mama moja;
kaj misliš, da bi jokal sam?”

“Kaj tudi joče mamica,
če Cicibanček skače,
pa si raztrga hlače,
kaj tudi joče mamica?”

“Če hlače strga Ciciban,
jih mamica zašije,
a očka mu nabije
s cvetlično bilko zadnjo stran.”

“Premotil si me, Ciciban;
ne vem, kaj sem hotela,
po kaj sem priletela;
premotil si me, Ciciban.”

“O, saj pove ti Ciciban,
le prašaj ga, čebela,
po kaj si priletela;
ne laže pa ne Ciciban.”

“Če pa ne laže Ciciban,
potem je fant od fare;
naj skače, vse potare,
da le ne laže Ciciban!”

In: “Cici-cici-ciciban!”
Čebelica prepeva,
vse više poletava,
za njo mi gleda Ciciban.

11. LENKA – Oton Župančič

Lenka se šeta –
metla pometa;
Lenka počiva –
igla ji šiva;
Lenka pred duri –
peč se zakuri,
a kokotiček
skoči v lončiček,
leže v ponvico,
dvigne glavico:
“Lenčica, Lenka,
kikeriki!”
Sem že pečenka,
jest se mudi!”

12. POSTOVKA – Oton Župančič

Kako pa postovka leta?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka leta,
nebeški strop ometa.

Kako pa postovka kroži?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka kroži,
čez svet peruti proži.

Kako pa postovka melje?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka melje,
na zemljo ništro stelje.

13. DEDEK SAMONOG – Oton Župančič

Pase dedek samonog,
čredo vrača skok na skok,
ovce bele, koze črne;
kadar čredo vso zavrne,
kadar čredo vso napase,
druga noga mu izrase.

14. PLES KRALJA MATJAŽA – Oton Župančič

Enkrat naprej, enkrat nazaj –
Kralj Matjaž si izbira raj.
Gori in doli, tretjič okoli –
Kralj Matjaž si Alenko izvoli.
Trikrat po sredi, četrtič na kraj:
“Kralj Matjaž, Alenko nazaj!”
Roke navkrižem – križa – kraža –
turki, lovite Kralja Matjaža!

Bijmo s petami – tok, tok, tok!
Konjič Matjažev – skok na skok.

15. KRALJEVIČ MARKO IN LJUTICA BOGDAN – Oton Župančič

Kraljevič Marko in ljutica Bogdan
pravijo, da sta se srečala ondan.

Dolgo se merita mrka junaka –
kateri začel bo? Drug drugega čaka.
“Veš kaj, moj Marko, obema bo bolje,
če se razideva – v Lozo, na polje.
Da se spopadeva, svet bi se tresel,
kdo ve, kdo živo glavo bi odnesel…”

Tega je Marko komaj dočakal,
s šarcem vesel je čez polje odskakal.

Kraljevič Marko in ljutica Bogdan
pravijo, da sta se srečala ondan.

16. TUREK – Oton Župančič

Dolg je nos, turški nos,
bradavic je poln,
krive cokle, turške cokle,
kot na savi čoln.

Ali fes, turški fes –
kakor makov cvet!
Hej, in pas, turški pas –
z mavrico prepet.

Turek, daj meni fes,
meni fes in pas –
cokle, nos nosi sam,
sebi v slavo, čast!

17. KROPARJI – Oton Župančič

Kdo pa tisti so štorkljači?
To so kroparski kovači,
to žebljarji so iz Krope,
hodijo ko v mlinu stope:
cop – cop – cop,
lop – lop – lop!

Kdo pa tisti so trkljači?
To so kroparski kovači;
kladivo jim v roki pleše,
pesmi poje, iskre kreše:
plenk – plenk – plenk,
žvenk, žvenk, žvenk!

18. ZVONOVI – Oton Župančič

Bim-bim, bim-bim!
Jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam,
zaspance budim,
budim – bim-bim!

Bam-bam, bam-bam!
Jaz sonca vam dam,
en pehar za polje,
en pehar za hram
ga dam – bam-bam!

Bom-bom, bom-bom!
Kje tvoj je dom?
Kdor pot si izgrešil,
jaz vodil te bom
na dom – bom-bom!

19. VRABCI IN STRAŠILO – Oton Župančič

Čiv-čiv, čiv-čiv,
še dolgo bom živ,
živ-žav, živ-žav,
še dolgo bom zdrav:
na sredi polja
tri vreče prosa!

Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!

Čiv-čiv, čiv-čiv,
saj nisem jar kriv,
živ-žav, živ-žav,
če mož je brljav,
če metlo ima,
pa mesti ne zna.

Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!

20. ŽABE – Oton Župančič

Rega, rega, rega, rega,
vedno hujša je zadrega,
sonce že do dna nam sega,
jojmene, kaj bo iz tega!

Kum, kum.
Le pogum
slišal sem od juga šum!

Kvak, kvak
Glej oblak,
glej oblakov sivih vlak,
vedro vode nosi vsak,
kmalu bo vse polno mlak!

Rega, rega, rega, rega,
bog nas reši vsega zlega!

Kum, kum,
le pogum!

Kvak, kvak,
glej oblak!

21. STARI MEDO – Oton Župančič

Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!
Stari medo – bistra glava:
prazna skleda – medo spava…
Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!
Če pa vidi polno skledo,
rad vam pleše stari medo!
Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!

22. PISMO – Oton Župančič

Prišlo je pismo iz daljne dežele,
iz daljne dežele, iz tujega kraja,
iz tujega kraja, od zamorskega kralja,
belo pismo, črn pečat.

Kakšno je dano v tem pismu povelje?
Kakšno povelje, kakšni ukazi?
Kaj li nam hoče, kaj li veleva?
Pojdimo, pojdimo pisma brat!

“To je povelje zamorskega kralja:
Vi neugnani vsi cicibani
morate biti hitro zaspani,
kakor bi trenil, morate spat!”

23. USPAVANKA – Oton Župančič

Kaj bo sinku sen prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo,
ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!

Krilo se je utrudilo,
veslo se je polomilo,
suha kita rožmarina –
aja tuta, nana nina!

Kaj bo sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita ražmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!

24. CICIBAN ZASPI – Oton Župančič

Ciciban
je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odjeo –
jablanovo vejo.
Veter z gore piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevleče,
s svetjem ga omeče.

25. SVETI, SVETI ZVEZDICA

Twinkle, twinkle little star,
how I wonder what you are.
How above the world so high
like a diamond in the sky.
Twinkle….

Sveti, sveti zvezdica,
ali res si iz zlata.
Tam visoko si doma,
sredi širnega neba.
Sveti….

ona – med.over.net (SS)

26. GOBJI PLES – Meta Rainer

V bukovem gozdu,
sredi dreves,
v mraku začel se
gobji je ples.
Mnogo gospode
gobje izbrane
je napolnilo
gozdne dvorane.
Drobne kresnice
luč so prižgale,
žolne po deblih
takt ropotale.

V ritmu so pari
se zavrteli,
mladi in stari,
vitki, debeli,
da so klobučki
v zraku frleli.

Jurček gobanček
stal je ob strani,
gledal je dame
v plesni dvorani:
ajdovke, sirovke
in golobičke,
brezovke, sivke
in žolte lisičke-
ali med vsemi
najbolj povšeči
mu je klobuček
pikčasti, rdeči…

Mušnico zalo
prosi za raj,
ta pa zabrusi
brž mu nazaj:
“Kaj boš ti, revček!
Čakaš zaman- z mano bo plesal
vražji goban!”

Tihomila Dobravc
VRTILJAK
(otroške pesmi)

27. DIRKA – Tihomila Dobravc
Ko pekovski striček
je spekel rogljiček,
ga v skledo je dal.
Pritekel je psiček,
zavohal rogljiček,
z njim v beg se pognal.
Da vzel bi rogljiček,
je pekov Matiček
za psom jo ubral.
Zdaj pekovski striček
in psiček, fantiček
drvé prek dobrav,
čez travnik, vrtiček,
čez polje v gozdiček.
Kdo koga bo ugnal?

28. NESREČA – Tihomila Dobravc
Kuža in Polonca
gresta na sprehod;
ona hoče tod,
kuža pa drugam.
Vrv ima dva konca:
vleče vsak na svojo stran.
Resk, gre vrv na dvoje,
za oba hudó je:
punčka pade z ritko,
na srečo, v mlako plitko;
čof, se znajde kuža
v travi, kjer je luža.
Blatna zdaj nazaj, hov, hov,
isto pot oba – domov!

29. VRTILJAK – Tihomila Dobravc
Vse noge bingljajo,
vsi čopki vihrajo,
vrti. se, vrti vrtiljak.
Za soncem hitimo
in zvezde lovimo,
podimo, podimo oblak.
Ko ples se ustavi,
vrti se nam v glavi;
že vse naokoli je mrak.
Le v glavi iskri se,
roj zvezdic blešči se,
saj polno ulovil jih je vsak.

30. BRIVEC – Tihomila Dobravc
Nekoč je stric Matic,
ki nosi hlače dopetače,
bril mustače, glave na krtače.
Zakaj njegovi zdaj pogledi
tako so hudi in pa mrki?
Kaj jezno vihajo se brki?
Ojej, kako ne bil bi jezen,
saj danes ne krasi le deda
prelepa brada, ko seveda,
že vsi očetje so bradati,
celo sinovi so kosmati!
Zato pa tudi stric Matic,
ki nosi hlače dopetače,
ima zdaj brado in brkače.

31. ČOLNIČ – Tihomila Dobravc
Iz orehove lupine
mamin sine,
mali Tine,
naredi čolniček.
Sred vasi je mokra mlaka;
v njej namaka
čoln in vetra čaka.
Pa ne pride, ta vražiček.
Tine zdaj močnó zakiha,
čoln zaniha
in odpiha
nagajivi ga fantiček.
Pa še luža kar izgine
saj ta veter Tine,
mamin sine,
je res pravi tiček.

32. JUNAKA – Tihomila Dobravc
Dva junaka-korenjaka,
pa sta raka
šla lovit.
Niso raki v kaki mlaki,
v reki vsaki
rak je skrit.
Čof ostala sta, iskala,
bum! in pala
sta v vodó.
Rak je uščipnil, lovec kriknil,
v strahu kihnil
je močno.
Zdaj junaka mokra, taka,
sta brez raka
šla domov.
Za nobeno, niti eno
ceno zaželeno
nista več odšla na lov.

33. DEŽNIKI – Tihomila Dobravc
Dežnike so nosili,
a ni bilo dežja.
Sijalo zlato sončece
je nanje spod neba.
Dežnike so pojedli.
O, joj, kaj bo pa zdaj,
ko ulila se je ploha?!
Dežuje, da je kaj !
Dežniki so v trebuščkih,
a mokri vsi so potepuščki.

34. BREZ KONCA – Tihomila Dobravc
Miška v kaščo zajde,
žitno zrno najde.
Z njim na plan priteče
in veselo reče:
“Zrno je debelo,
to bo dobro jelo!”

Ko pa zrno gloda,
pade ji, neroda,
v zemljo, kjer vzkali;
in čez kratek čas
že je žitni klas.
Ko je žito zrelo,
žena gre na delo,
brž požanje ga,
v kaščo ga odda.
Miška v kaščo zajde,
žitno zrno najde.
Ko se to zgodi,
vse se ponovi,
kar bilo je prej.
zdaj pa vi naprej
zgodbo nadaljujte,
kar brez konca
jo končujte!!!

35. MATERI – Kajetan Kovič

Daleč sva, malo besed je med nama,
komaj poznaš moje duše obraz.
Težko, veš, reči besedo je, mama,
teže še reči besedo naglas.

Misel, ki ti jo pošiljaš za mano,
najde le ravne in gladke steze.
Težko ji je, če zadene ob rano,
ko se vsa plaha dopipa do me.

Mati, vsak mora po svoje živeti,
vsak mora sam prehoditi svoj pot.
Kar mu je dano, to mora sprejeti,
ne da bi vprašal, zakaj in od kod.

Morda ne veš, kak je včasih samotno,
morda ne veš, kak je včasih hudo,
morda ne veš, kak se včasih odsotno
duša smehlja, a ne misli na to.

Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.

36. CINCA MARINCA

A) Komej je na svet pršou,
že je bil baron,
ker njegov papa in stric
bla sta grof in fon.

Cinca marinca, ta je zoper nas
u črna skrinca vrgu je svoj glas.

Je na planke šel sedet
padu na štrapac
in zdravniki so dejal
ta u reakcionar.

Cinca marinca, ta je zoper nas
u črna skrinca vrgu je svoj glas.

Z dinarjem se ni za igrat,
to je nevaren špas
men se zdi, da bolš bi bile
frnikule za nas.

Cinca… ma ja sej ta je pa tut, cc sej ta pa ni
če 25 let tud ..ekonomskega razvoja ke pa..

kaja
B) Cinca marinca ta pa ni “taprav”
z unga paketa “ukradu” je kakav.

Komaj je na svet “pršov”
“splezu” na balkon,
“poli” pa “pikeru”
“doli” na beton.

To naš mali poje (3. leta) kot zmešan…mi pa se smejimo ko ga poslušamo. Mogoče je ta varianta bolj primerna za male otroke….ali pa tudi ne…:))) obilo zabave.

C) Cinca Marinca
s tabo ne bo nič!
Cinca Marinca
vzel te bo hudič!

Jaz znam pa samo takole:)) Na Primorskem sem slišala samo to verzijo. Verjetno ima še nadaljevanje… – Babi
37. RAČKE

Mokre račke iz vode
priracale so na breg,
stresle vse s perutmi so močno,
a zatem otreslo so
si še rep na moč skrbno, potlej pa zagagale so še.
Kljunčke že odpirajo se med sabo gledajo
racman zletel je naprej pred nje,
če racale bodo le prepočasi čez polje
sam drugam pač gre, ga, ga, ga.

Zaplešimo kot mokre račke,
zarajajmo vsi naokrog,
čeprav močno so blatne tačke
racajmo skupaj čez dol in log.

S prsti kljunček narediš
pa s komolci poletiš,
z ritko migaš sem tja
bod’mo račke zdaj kar vsi, hitro urno en dva tri
vsak se z nami zavrti ga ga ga

To zares lepo je
če smo račke vsi,
radi se imamo
pa čofotamo
se vsak smeji.

Tkole jih imamo mi snete z interneta in Žuži jih veselo pleše. Ritka, “tapecirana” na debelo, miga, da se človek mora smejat, če bi se ne hotel. – Skr bna (SS)

38. PIKA POKA, PIKAPOLONICA

Pika poka, pikapolonica,
to sem jaz.
Suknjica rdeča, nekaj črnih pik,
res nisem velika
kot sosedov bik,
toda vsak, ki me pozna,
prav zares me rad ima.
Pika poka pikapolonica,
to sem jaz.
39. KLOBUČKI – Tihomila Dobravc (?)

Nosijo jih kavboji
z daljnih prerij,
čarodej v njem meša
seme čarovnij,
morski z lovkami
razkošno valovi,
meni se naj najlepši
moj klobuček zdi.

S klobučkom slamnatim
snop sončnih las lovim,
da klovnasto rdečega
noska ne dobim.
S klobučkom iz blaga
se veter z mano igra,
svilene dihe
z morja smukava.

Nosi ga, kdor skriva
plešo in prhljaj
dame in gospodje
pa od vekomaj.

Vsak model po svoje
jim obraz krasi,
meni se naj najlepši
moj klobuček zdi.

40. PRIJATELJICE LUTKE – Romana Kranjčan

Prijateljice lutke dober dan..dan ..dan!
Prijateljice lutke dober dan!

Zvezdica zaspanka, pa Rdeča Kapica,
volk, kozličkov sedem in mama kozica!
Ceferin Cefizelj, butalski policaj…
pa žogica Marogica in strašni zmaj!

Prijateljice lutke dober dan!

41. BESEDNI DIRENDAJ – Tihomila Dobravc (?)

Besede se igrajo
besedni direndaj,
najraje klepetajo
in vabijo na čaj.
Kdor dolg ima jeziček
in se rad uči,
lahko kašasto dolge
besede izgovori.
Takšne besede imajo
sestavljeno ime
in jih celo odrasli
s težavo izgovore.
Če zmoreš ponoviti
otorinolaringolog
znaš gladko govoriti
kot star politolog

42. JESENSKA (madžarska)

Spet prišla je k nam jesen,
vsa v škrlat odeta,
listje pada že z dreves,
zima se obeta.

Vsa narava pojde spat,
da se bo spočila
in ko pride spet pomlad,
znova bo rodila.

43. POLETJE – Tihomila Dobravc (?)

Sonce po nebu kozolce prevrača,
beli oblaček je žarkom igrača,
mi pa tu spodaj v travi ležimo,
v senci vse štiri od sebe molimo.

Nebo je kot zlikana modra rjuha,
glave pahljamo z listi si repuha,
potok po kapljicah vodo pretaka
in v zrak izparela je žabja mlaka.

Naj sonce pripeka,
kolikor hoče,
naj bo poletje
dolgo in vroče.

Za kupček drobiža
vedno dobimo
dovolj sladoleda,
da se ohladimo.
Naj bo poletje
dolgo in vroče,
v šolske klopi
se nam že noče.
Ptice na drevju brezskrbno sedijo,
mušice kar same jim v kljun prifrčijo.
Ah, če bi mi perutnice imeli,
takoj pri tej priči bi k morju zleteli.

Naj sonce pripeka…

IZŠTEVANKE IN IGRICE

44. PRSTKI 5
45 KONJENIK
46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)
48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)

44. PRSTKI 5

Ta pravi, pijmo,
ta pravi, jejmo,
ta pravi, kje dobimo,
ta pravi, mamici vzemimo.
Ta mal’ je iz zibke gledal,
mamici povedal.
Bratci, vstanimo
in ga natepimo!

45. KONJENIK

Bil je konjenik
na iskrem črnem vrancu,
jahal je skoz noč
kot blisk in kot vihar.
Konjeniki, za mano,
v dir, v galop,
z eno roko.

(Nato ponavljaš petje in oponašaš jahalca ter na koncu vsake kitice dodaš še eno vrstico v sledečem vrstnem redu, dokler ne zapoješ cele pesmice.)

– z drugo roko.
– z eno nogo,
– z drugo nogo,
– z glavo,
– z ritjo,
– s celim telesom

46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
Punčka v vodo je skočila,
kol’ko ribic je splašila?
Ena, dve, tri,
pa povej število ti!

47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)

Tale rožica vesela
svoje listke je preštela,
ena dve, tri,
pa preštej jih tudi ti!

48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)

Sova sedi na štoru,
kaj bi sova rada?
Iglico bi rada.
kaj bi z iglo delala?
Žakeljček bi šivala.
Kaj bi tebi žakeljček?
Žirek bi nabirala.
kaj bi tebi žirek?
Pujske bi napitala.
kaj bi tebi pujski?
Špehek bi pridelala.
Kaj bi tebi špehek?
Voz bi si podmazala.
kaj bi tebi voz?
Kamne bi nalagala.
kaj bi tebi kamni?
Grade bi sezidala.
kaj bi tebi gradi?
V njih bi se sprehajala.

/En otrok je sova, drugi pa mali radovedneži)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)
50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)

49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)

Ko bo leto obrnilo
koledarju zadnjo stran,
bo med želje skotalilo
tudi kakšen trden plan.

Jaz si bom kupila metlo
in počistila stvari,
da bo v moji hiški svetlo,
kaj pa načrtuješ ti?

50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)

Novo leto v upih sije,
staremu že ura bije.
Zadnja ura, zadnji čas,
da se poslovi od nas.

Novo leto je bleščeče,
staro komajda se vleče,
trudno stopa skozi gaz,
ki ga vodi proč od nas.

Staro vsak hip bo minilo,
novo se še ni zgodilo!
Pok, svetloba, polnoč bije,
lučka z željami zasije.

PESMICE KAR TAKO
51. BOLNIKI (Mira Voglar)
52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)
53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)
54. GOSKA (Anica Černejeva)
55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)
56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)
57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)
58. MAVRIČNI KROG
59. PRIJATELJSTVO
60. RAD IMEJ
61. UČENEC (Zvezdana Majhen)
62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)
63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)

51. BOLNIKI (Mira Voglar)

Če punčka zboli
od Mojce dobi
sirup in čaj!

Če medvedek zboli,
od Mojce dobi
sirup in čaj!

Če Mojca zboli,
dobi marsikaj!
Poljubček od mame,
od babice čaj,
od atija knjigo
Zmajček in zmaj.

52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)

Doe (Do) a deer, a feemale deer,
Ray (re) a drop of golden sun,
me (mi) a name I call myself,
Far (fa) a long, long way to run.
Sew (so) a needle pulling thread,
La (la) a note to folow sew,
Tea (ti) a drink with jam and bread,
that will bring us back to do oh-oh-oh!

53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)

Enkrat so trije žnidarji bli, ojej,
vsi trije se enaga polža boji,
ojej, ojej, ojej.

Polž prileze v hišo čez prag, ojej,
žnidarji pravijo:«To je en vrag,«
ojej, ojej, ojej.

Polž začel je sline tiščati, ojej,
žnidarjem precej pa hlače dišati,
ojej, ojej,ojej.

Polž začel je roge kazati, ojej,
žnidarji pa skozi okno skakati,
ojej, ojej, ojej.

54. GOSKA (Anica Černejeva)

Ga-ga-ga-ga-ga,
goska je gospa.
Štiri stote perja
belega ima.

Ga-ga-ga-ga-ga,
goska je gospa.
sama rabi perje,
nam ga ne proda.

55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)

Oj mi smo pa tu
na gmajni doma
v vencu spletenem
sred samih gora.
Po širnem svetu
o nas seže glas,
želimo si vsi,
da spoznali bi nas.

Refren:
Pri nas tu na gmajni,
na gmajni
smo zbrali se vsi,
da v lepi naravi,
igrali se bi.
Spoznavali šege, navade
preteklih bi dni
in z roko v roki
v nov jutri šli.

Odkar živ na zemlji
človeški je rod,
ubadal se človek
je s škrati povsod.
Naj skrinja al’ kašča,
bo rudnik al’ gozd,
škratov obisk bil
zares je pogost.

56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)

Mucek mjavka mr, mr, mjav,
rad bi do kosila spal.

Kužek laja hov, hov, hov,
jaz se ne bojim tatov.

Vrabček čivka čiv, čiv, čiv,
žito bom osmukal z njiv.

Osel riga i a a a,
na Primorskem sem doma.

Krava muka mu, mu, mu,
ne sprašujte pa čemu.

Tinka poje tri, la, lam,
sedem pesmic že poznam.

57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)

Moja punčka se ne stara,
vedno je enakih let.
Piše se Novak Tinkara,
Sončna sedem, mesto Bled.

Moja punčka ima laske
dolge skoraj do pasu.
Kadar v joku kliče: »Mama«,
rečem: »Tinka, saj sem tu!«

Ko bom v šoli, jo bo pazil
klepetavi papagaj.
Preden zame bo vprašala
bom iz šole že nazaj.

58. MAVRIČNI KROG

Mavrični krog, nebesni svod,
risba je malega dečka,
izpod potez, doli, počez,
glej še pripis je besed:

Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz. (2 x)

Tu in povsod, sleherni rod
sreče želi si in mira,
star ali mlad, zdrav in vesel
vedno si rad boš zapel:

Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz. (2 x)

Nočemo zla, vojn in gorja,
čuvajmo mlade rodove,
zanje ves čas trudimo se,
to je zapoved za vse:

Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz.

59. PRIJATELJSTVO

Sem jaz, sem jaz, sem jaz,
gradim prijateljstvo,
sem jaz, sem jaz, sem jaz,
gradim prijateljstvo,
sem jaz, sem jaz, sem jaz, gradim prijateljstvo
sem jaz, gradim prijateljstvo.

Ja, ja, ja!
Pojdi kamorkoli, pojdi vsepovsod
a v srcu svojem gradi si prijateljstvo.
Pojdi kamorkoli, pojdi vsepovsod
a v srcu svojem gradi si prijateljstvo.

Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, gradiš prijateljstvo.

Ja, ja, ja!…

Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, gradimo prijateljstvo.

Ja, ja, ja!…

60. RAD IMEJ

Poljsko cvetje revnih je imetje,
ki vpija dež in vse poglede
in živi od sonca in besede
in cveti, ko sliši toplo petje.

Rad imej, rad imej
živali in cvetlice,
rad imej, rad imej
živali in cvetlice.

Čuj, kako žgolijo gozdne ptice,
zvonki ptičji jezik nam oznanja
daljna čarna južna potovanja
v dežele, kjer rastejo sladice.

Rad imej…

Kadar ptiček pade ven iz gnezda,
varen dom na dlani mu napravi
in ga vrni materi daljavi,
da bo letal kakor živa zvezda.

Rad imej…

61. UČENEC (Zvezdana Majhen)

Naša družina
danes praznuje,
Marko z očetom
zvezke kupuje.

Mama je spekla
smetanov venec,
njun prvi sinek
postal je učenec.

62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)

Izpod mrzlega neba
Valentino šepeta
in zaljubljence sveta
z ljubeznijami žgečka.

Preden se pomlad zbudi,
Valentin nam podari
šopek rožnatih besed
in poljub, ki pušča sled.

63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)

Tam ob mlaki
rega kvak, rega kvak
skoči žabica korak,
rega kvak.
Si pretegne levi krak,
si pretegne desni krak
in nato spet
rega kvak, rega kvak.
Vsakič skoči le korak
rega kvak.

V žabji šoli sredi mlak
rega kvak, rega kvak
so računi brez napak,
rega kvak.
V žabjo šolo en, dva, tri,
tudi mi bi radi šli.
En korak
pa brez napak, rega kvak.
Brez napak še en korak
rega kvak.

Dreja, št. 44. – 63 – Dreja, hvala! RTI!!!

64. LEPI PUJSEK – Mira Voglar, ilust. Peter Škerl
Rožnatega pujska poznam,
ki živi:
v hiši čisto sam,
v hiši čisto sam, ja, ja!
Na trobento pujsek igra
in zato:
rad je sam doma,
rad je sam doma, ja, ja!
Tu-tu-tu-tu, zjutraj igra,
a zvečer:
pa-pa-pa-pa-pa,
pa-pa-pa-pa-pa, pa, pa.

65. JESENSKA – Napisala Anja Štefan, uglasbil Igor Štuhec, ilustriral Peter Škerl
Za deveto belo hiško
mišek pleše s svojo miško.
Na devetem od dreves
polh pripravlja se na ples.
Za deveto sivo skalo
par lisic je zaplesalo.
Pa še ježek se odloči
in zapleše v svoji koči.
Se prestopa sem in tja,
žir in hruškice grizlja
in mrmra lepo rejen:
»Res prelepa je jesen!«

66. COPERNICA MICA

Mica živi za deveto goro,
v gradu za sto in eno vodo.
Rada se smeje in hihita:
“HI, Hi, HI, HI….HA, HA, HA, HA!”

Kuha napoje in čara si vmes.
V shrambi je njeni polno čudes!
Skače med lonci. Išče zeli.
Včasih zapoje,
zapleše si:
“LA, LA, LA, LA…!”

67. RAK KROJAČ

Jaz sem rak krojač,
doktor hlamudrač,
mojster nadvse vešč,
za vse vrste hlač.

Tako je pač, tako je pač…
… gotovo jih precej poznamo, le spomnimo se ne nanje. Tele so preproste in prisrčne – Z. (št. 68 – 72)

68. BIBA LEZE, BIBA NI

Malčka vzamemo v naročje in mu s prsti malce ponagajamo. Z dvema prstkoma zakorakamo v njegove dlani po roki navzgor in pri tem govorimo spodnjo pesmico. Ko naša dvoprstna biba pride do otrokovega ušeska, ga malo požgečkamo.

Biba leze,
biba ni!
Tovor nese,
osel ni!
Roge kaže,
kozel ni!
Kdo je kdo?
Buc – buc – buc,
polžek je, polžek!

69. KRIŽ KRAŽ, KRALJ MATJAŽ

Otrokovo dlan položimo na svojo in po njej s kazalcem rišemo križe ter ob tem govorimo:

Križ kraž,
kralj Matjaž.
Daj mi groš,
da si kupim nož.

Nato s kazalcem zvrtamo v dlan in nadaljujemo:

Luknjo, luknjo vrtal,
pok!

Ob zadnji besedi malčka rahlo tlesknemo z dlanjo po dlani.

70. TA JE V VODO PADEL

Z malčkom si sedimo nasproti. Primemo njegovo roko in mu ob spodnji pesmici najprej stresemo palca, nato pa pridejo na vrsto še preostali prstki.

Ta je v vodo padel.
Ta ga je iz nje vzel.
Ta ga je iz oblekice slekel.
Ta ga je dal v posteljo spat.
Ta pa tekel mamici povedat.

71. IGRAMO SE, IGRAMO SE

Z malčkom se lahko igrico igramo po navodilih, ki jih govorimo po spodnji pesmici. Če bo pretežko, lahko navodila še nekoliko poenostavimo. Namesto, da sledijo navodilom pesmice, ob vsakem navodilu dvignejo roke v zrak in s prstki veselo poplesujejo sem in tja, gor in dol.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Kazalček se utrudi,
sredinček ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Sredinček se utrudi,
prstanček ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Prstanček se utrudi,
mezinček ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Mezinček se utrudi,
ročica ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Ročica se utrudi,
peščica ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Peščica se utrudi,
komolček ‘koj začne.

Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Komolček se utrudi,
glavica ‘koj začne.

72. HIŠICA MOJA

Ob spodnji pesmici malčku kažemo gibe, ki jih medtem posnema. Najprej položimo konice prstov obeh rok skupaj in tako naredimo streho. Na začetku je streha videti samo nekoliko poševna, potem pa se vedno bolj nagiba. Pri: “uh!” močno zapihamo med prstke in ko povemo zadnjo kitico, v kateri se hišica zruši, glasno plosknemo.

Joj, hišica moja,
glej, kako si poševna.
Saj res nisi ravna.
Uh! Prav nič postavna.
Piha veter močan
in pok, že pade naša dlan.

Uživajte in se crkljajte v deževnih dneh, ki jih zgleda ne bo malo… Radi se imejte – Z

73. JURČEK, TONČEK – Agropop (?)

Jurček, Tonček, jaz in ti,
smo otrok krdelo,
kakamo in lulamo,
rajamo veselo.

Biba leze, biba gre,
daj, pokaži nam noge.
Nogic nima, le roge,
mali polžek je.

Anica in Barbika,
deklici debeli,
kakata in lulata,
rajata veseli.
nekaj besedila sem si očitno zapomnila.

Je to to? Mogoče bi se dalo kje najti – bom poskusila.. LP!
Uf,

74. PALČEK DAVID

Jaz sem palček
med koreninami živim
se po gozdu rad podim
in srečo delim.

Jaz sem palček
samo v oči pogledam ti
in izvem za vse kar ti
po glavi roji.

Vem, sedemkrat sem močnejši kot ti
hiter sem
in vedno nasmejanih lic.

Jaz sem palček
sem najstarejši tod okrog
in za vsako bol si lek
dobim iz zalog.

Jaz sem palček
zelo sem majhen in preprost
če pa rad bi me spoznal
boš moral v gozd.

SE SOVRAŽNIKOV IZOGIBAM
NORIH ŠKRATOV SE OGIBAM
IN ZA DRUŽBO IMAM LISJAKA
KI PRAV RAD Z MENOJ KORAKA.

PAZI, DA ME NE POHODIŠ
KO PO GOZDU NAŠEM BLODIŠ
IN NIKAR NAJ LUMPARIJE
PO GLAVI NE NORIJO.

Vem, sedemkrat sem močnejši kot ti
hiter sem
in vedno nasmejanih lic.

No takole, še pojasnilo, kar je napisano z velikimi črkami govori palček David, ostalo pa se poje. Pa pa in prijetno prepevanje, zdaj ko jo imam na papirju, se jo bomo naučili tudi mi. Jo pa sine (6) zdaj gleda po kakšnem letu dni spet :-)))))) – Piki Miki (SS)

75. ZA GOD

“Dons je tvoj god,
used se v en kot,
pij pa jej
pa dobr se imej!”

Iskrene čestitke in prav lepo praznujte! – Mitka

76. JOHN MARION

John Marion iz Londona,
je lenuh, potepuh,
vedno dela tup, tup, tup,
vedno dela tup, tup, tup.
Oh (beri ow), one, two, three,
en, dva, tri.
One two three,
Johnnyja več ni!

Mi smo stali v krogu in se tepli po dlaneh. Tisti, na katerega je prišla zadnja beseda “tri”, je moral naslednjega udariti po dlani. če je zgrešil, je izpadel, če pa ga je zadel, je izpadel tisti drugi. Tako se je krog manjšal, na koncu sta ostala le dva in čisto na koncu smo dobili zmagovalca.
Upam, da ste kapirale, kaj sem hotela povedat. – popek.

77. ČRIČEK

Niso še,
niso črički pospali!
Njihove pesmi
poln je večer.

Dolgo se v sanjah so
Sanji igrali,
lepše kot Sanja igra na klavir.

Ko se bo Sanja
zjutraj zbudila,
pesmico čričkov
bo brž ponovila.

To se bo čudil
sosedov fantiček:
Kdaj vaša punčka
postala je – čriček?

Pssst! Zdaj Sanjica verjetno že sladko spi in sanja o vseh balončkih, ki se dvigajo k zvezdicam. V mislih sem spremljala vajin dan in se spomnila pesmice. Nočko obema – Babi z morja
78. VLAKEC – Romana Krajnčan

Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
v ovinke se nagiba, z zvončkom pozvoni.
Cin, cin, cin.

Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
in s piščalko piska, srce se veseli.
Huuuuu.

Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
vse hitreje, vse hitreje mimo mest drvi.
Huuuuu.

Glejte, glejte vlakec, na peron prihaja,
počasneje, počasneje, stoj, tu je že postaja.
Huuuu.

79. ŽARKOV NALOVIMO – Mirko Kunčič

Matjažek se je zleknil
v zeleni mah vrh grička.
V samotni goličavi
prepeva drobna ptička:
poslednje sončne žarke
iz dna srca pozdravlja.
Matjažek premišljuje:
Poletje se poslavlja …

Bo kmalu, kmalju hrib in dol
pokrila megla gosta,
v predzimski slutnji žalotno
bo vztrepetala hosta.
Poslednjih žarkov v kamrico
srca si nalovimo,
za dolge, puste zimske dni
se z njimi založimo.

80. LAN MATIJA – ZA ROJSTNI DAN – Vida T. V.

Vse najboljše za rojstni dan,
da vedno bil bi zdrav in nasmejan.
Si sreča staršem ti velika,
postani fantek, kot se šika!
81. SNEŽENI MOŽ – Kajetan Kovič
Beli mož, sneženi mož
za vasjo stoji
in popotno palico
že v rokah drži.

Kam boš šel snežni mož,
v polje ali log ?
Kaj boš vendar s palico,
ko pa nimaš nog ?

Sonce je pokukalo
z modrega neba,
v daljni svet zamikalo
belega moža.

In tako nenadoma
je odšel na jug,
da doma pozabil je
metlo in klobuk.

http://intely.com/cult/literatura/proza/kajtipovem.htm ( pesmice od št. 82- 115)
82. LJUBKOVALNA

Rasti, rasti,
drevce moje,
rasti, rasti,
moj fantič*,
saj tako ti mamca** poje,
da boš velik ti fantič*.

* Lahko poješ: deklič
** Lahko poješ: očka

83. ŠOPKI

Kadar rožice nabiram,
tudi za metulji letam,
se po sončecu oziram,
kito cvetja v venček spletam.

Kadar rožice nabiram,
se nasmeje zlato sonce,
jaz si s čela pot otiram,
pikam rad pikapolonce.

Travnik smelo se bohoti,
ko dišijo cvetne trave –
jaz pa sam na zlati poti
nosim rožice sanjave.

84. PESMICE

Kako se pesem upesni,
kako se beseda drobi?
Ah, bodimo no resni,
pesnim jaz, pesniš ti.

Pesem zapoje v trenutku,
ko si takole ves sam –
z drugimi bolj po občutku
pa te zapeti je sram.

Včasih zajahaš konjička,
ki mu je Pegaz ime,
z njim jezdiš hipno do grička
v deželo, kjer bije srce.

V tisti deželi se pesni
pesem z glasovi vsega,
kar ptiči pojó peresni
sredi besed, v molk sveta.

85. ZJUTRAJ

– Zorica zlata,
kdaj pa si vstala,
si obsijala
rožnata vrata? –

“Hitro pokoncu,
fantje, dekleta,
v prvem se soncu
nov dan obeta!”

– Radi bi spali
malo, še malo…
v postelji zali
bi se sanjalo… –

“Kaj nič vas sram ni,
kdo naj vas zdrami?
Vstali še kamni
bi pod nogami!”

86. ZASPANKA

Ko se mačka mehkodlačka
v topli, mehki klobčič zvije,
kaj le sanja krempljetačka,
kaj v zelenih očkah sije?

Sanja, miško tam preganja,
da drvi čez strehe stare,
sanja, s šapico preganja
miš nevidno spod omare.

Cele dneve ta zaspanka
bi na okenski polici
spala, spala brez prestanka –
s črto v zoženi zenici.

Vmes bi se morda zbudila,
da očisti si obleko,
da kot črna senca pila
bi s skodele belo mleko.

Ko se mačka mehkodlačka
v mehki, topli klobčič zvije,
sanje sanja krempljetačka,
v sanjah tudi miš ubije!
87. KRESNA NOČ

Tam na jasi in v dobravi
čudni veter se ustavi,
da je tak urok, urok
v uri bosopetih nog.

Kresna noč in praprot svetla
pa čarovničina metla –
tam pri tleh zapleše v krog
prav začarani urok.

žene praprot, sipko seme,
v kresni noči vroče vreme –
tik nad mahom sto kresnic,
po brlogih sto lisic.

Iz studencev vrejo sanje
v hostne grape in kotanje –
in je, česar ni bilo,
zate, ki si sanjal to!

88. VEČER V GOZDU

Mile vile plešejo,
temno večeri se gozd,
mile vile plešejo
preko uročenih host.

Kukavica daleč v gaj,
daleč kuka v tih večer,
gozna pot je skrita zdaj –
pleše vila, pleše zver.

In počasi se nočí,
sonce zatonilo je –
in skrivnostno se nočí,
vile v krogu se vrté.

89. PRAVLJICE PRED SPANJEM

S pravljico zvečer postilja
bleda luna vzglavnik zlat,
z žarki čarnimi pošilja
čudežne besede v grad,
v grad iz najmehkejše pene,
da strahove vse prežene.

Pravljice pred spanjem ždijo
tam po kotih ponekod,
poje mirno melodijo
škratelj spanček odondod –
šepetavo melodijo,
lahko noč, sen, čarovnijo.

Iz gradov bežé pošasti,
kraljeviči, strašen zmaj,
v spanju hoče dete rasti,
proč je dnevni direndaj –
o seveda, o seveda,
luna nas z neba zdaj gleda.

90. V DOLGE SANJE SE PRIKRADE

V dolge sanje se prikrade
večkrat dobri, tihi škrat,
v sanjah so dobrote mlade,
v sanjah je še starček mlad.

Ptice zvezdnate v daljavah
sanjsko priletijo v noč,
ptice v malih, drobnih glavah
pojejo še pozno v noč.

Bisernato lepe sanje
sanjajo se iz dobrot,
o nasmehi, trepetanje
v sanjah najde živo pot.

V dolge sanje se prikrade
večkrat dobri, tihi škrat,
čara gore in livade
v nočni luči vsakokrat.

Tudi ti jih sanjaš, dete,
tudi s tabo pleše škrat –
v sanjah čarata zavetje
izza tisočerih vrat.

91. ZVEZDOGLEDNA

Vesolje se skrije v Vidkovo dlan,
zvezdice stisne v drobno prgišče,
ko je naš fantič sladko zaspan
in med oblaki luno poišče.

Vesolje se skrije v Vidkov nasmeh,
Rimščice daleč, tu blagoslovček –
Videk razširi v zdehec in zdeh
usteca, zleze pod mehki pokrovček.

Vesolje se skrije v Vidkov pogled,
fantič počasi veke zapira,
tam za očmi drugačen je svet,
ki se do jutra v sanjah nabira.

92. OČKA, AH TA OČKA

Očka je takšno bitje,
ki s tabo povsod se podi,
očka je takšno bitje,
kot ga na svetu ni.
Res je pripravljen na šalo
in rad se z vsemi igra
no, le počakaj malo,
a se tudi kregati zna.
Očka je takšen tip,
ki se s tabo rad pogovarja
in te užene pravi hip
in se še s kavbojci ukvarja.
Brez očka bi bil svet zanič,
nihče ne bi nič zapovedal,
vsak smrkavec bi bil tič,
ki bi samo nase gledal.
Očka je bil kralj Salomon
in njegov očka David kralj,
ampak navaden očka je slon
in včasih res čudna žival.
Očku na štuporami sedi
včasih kak deklič, fantalin,
takrat je veselje za tri
in za sladoled je cekin.
Očka je takšno bitje,
ki je očka in nič več,
očka je takšno bitje,
še v tej pesmi konj sopeč.
Z njim se otroci igrajo
kakor kdo ve in zna,
se pobahajo, hahljajo,
ker je očka samo ta-in-ta.

93. ENA TAKA PRIDNA MRAVLJA
LIMERICK LJUBLJANČEK

Ena taka pridna mravlja
vse popravlja, vse pospravlja
pa se s tem nič ne postavlja,
nič denarja ne zapravlja,
le pri delu se pojavlja
ena taka pridna mravlja.

Ena taka pridna mravlja
se nikdar ne obotavlja,
leno se ne onegavlja,
jo spoštljivo vsak pozdravlja,
v koš pospravi še Krjavlja
taka rdečka in črnavlja.

Glej ga kavlja, glej ga kavlja,
kdo naj reče, kdo naj javlja
za nameček tam iz Savlja,
kaj ta pesem ugotavlja:
– kruha speče in proslavlja
ena taka pridna mravlja.
* Limerick = Limerick je mesto na Irskem, kjer prepevajo takšne tavesele pesemce, ki se rimajo na isto rimo, včasih pa pesemca, limerick imenovana, tudi rimano zahudomuši.

94. OTROŠKO TIHOŽITJE
Vid nariše cvetje vzorno,
tukaj rožo čudotvorno,
ki se prelepó razcveta
v tihem šopku za vsa leta,
tukaj sončnico rumeno,
oj kot sončece rumeno,
vrtnico kot kri rdečo
za ljubezen, zvezdno srečo
in marjetice prebele,
v belem dnevu le vesele.

Vid nariše rože bajne,
rože trajne in sijajne,
ki nikdar ne ovenijo,
noč in dan samo cvetijo
čarodejno plameneče,
večno žive in dehteče,
in kdor dolgo gleda vanje,
vidi zlatobarvne sanje,
se v metuljast prah razlije –
sredi lúči cvetje sije.

95. ROKOHODEC
5
Rokohodec Rokohodič
je zares en prav gospodič,
glavo med ramena dene
in po rôkah se požene
tjakaj po narobe svetu.
K nam se vrne spet ob letu.

Rokohodec Rokohodič
je zares en prav gospodič,
preden kdo do tri prešteje,
že na tleh se smeh razseje,
že z nogami kvišku maje,
smeje se za kobacaje.

In s stopali kdaj zaploska
kakor riba plutoploska,
zdaj naprej in zdaj nazaj je,
hodi po rokah, kot tolovaj je,
hopla, hopla, zdajle pazi,
da te z nogo ne oplazi!

Rokohodec Rokohodič
je zares en prav gospodič,
po narobe svetu hodi,
med človeškimi rodovi
bosorok je šel po svetu.
K nam spet vrne se ob letu.

96. POČITNICE

Le kje šumijo školjke iz davnine,
le kje na morskem bregu beli prod?
O, ptički mi žgolijo odondod,
v blestenju sinje sonce sine.

Ob morju oljčni gaj se sveti,
po suhi travi zadiši povsod,
planjava morska in predaljna pot,
kako veselo je poleti!

Kdo zvabil je za ladjo te delfine,
ki se igrajo v svetli peni,
kdo se izgublja v penasti kopreni,
da čas prehitro, o prehitro mine?

Nebo samotno in galeb v valovih,
na kopališču le živžav, živ direndaj,
pršenje, kravl, žabica in zdaj,
haha, potunkan svet v zamahih novih!

Le kje šumijo školjke iz davnine…
nemí na morskem bregu beli prod…
Otroški smeh, odhajajoči brod…
in tenko, tenko jadro čez soline.

97. KAVBOJSKA

Jaz sem kavbojec Vid, juhuuu,
naj se gre svet solit, juhuuu!

Rad kavbojsko divjam, juhuuu,
konja si osedlam, juhuuu!

Laso vržem v nebo, juhuuu,
izrujem največje drevo, juhuuu!

Boj se me, divji bik, juhuuu,
čuješ moj vrisk in krik, juhuuu!

Jaz sem kavbojec Vid, juhuuu,
jaham v prvi svit, juhuuu!

98. AFNOGUNC

Opica v veji
se suka in smuka,
opica v veji –
pa brez klobuka
in brez banane!

Opica v veji
roke si mane,
opica v veji,
ta te ukane –
ploska in skače,
vriska
in piska,
prav po domače
z očkami bliska.

Opica v veji –
kdo jo posnema?
Opica v veji –
koga posnema?

Afna vrtavka,
opica hitra,
takšna zvijavka –
šent jo pocitra

99. SPREHOD

Opičnik in ó*****
sta na sprehod šla,
v vejah afne guncala.
Opička je avšasta,
opička je važna vsa,
opičnik se bolj baha.
Opička je zali zgled,
opičnik je sladkosned,
ližeta pa sladoled.

Hudomušna opička,
opičnik vesel za dva,
afne guncata oba.

Ko sprehoda konec je,
opičnik te z veje zre,
opička ti smeje se.

100. KAKO RASTEMO

Noge, rôke in glava –
raste že cela postava.
In kdor rasti začenja,
kožo večkrat zamenja.

Usta, zobje, prebavila,
rastejo pljuča, žolč, žila,
raste oko, nos, ušesa,
žleze, lasje, noht, črevesa.

Raste tudi želodec –
hitro lakotni godec,
kajpak grebenček zna rasti,
rilec nakuhan je v masti.

Raste čez kraste vse večji
naš otroček le k sreči –
pa da z malo postavo
staršem ne zraste čez glavo!

101. ZAKAJ – ZATO

Zakaj so odstavki
navznoter potisnjeni stavki?
Da je povest pregledna
in oblikovno čedna.

Zakaj ima krožnik obliko
krožnika, ne pa oglato sliko?
Ker je okrogel
vsak njegov ogel.

Poglej otroka,
zakaj se smeji in joka?
Joka, ker mu kdo bolečino zavda,
smeji se, ker ga mama žgečka.

102. PASTORALA ali PASTIRSKA PESEM

Slišim jodlajoče krave,
ki se napasejo vijolične trave
in dajejo krvavo zeleno mleko
pod kakšno narisano smreko.

Kdor pelje tako kravo na pašo,
si mora obuti na roke gamašo,
da bo lepó in prav kmetoval
ali v živalskem vrtu zaspal.

Visoko v gorah vriska kakšen Kekec
in pušča, da zlat drekec pekec
odpade v biokoruzno dolino
ter pognoji kmečko violino.

Slišim jodlajoče krave
z vonjem pozne, vesele otave
in še sam zajodlam z njimi,
da ne bom zaspal v gorah pozimi.

103. JESENSKI NOČNI DEŽ

Vsi otroci sladko spijo,
zunaj mrzel dež kaplja,
štropota čez kolonijo,
štropota v noč, štropota.

Oj, otrok je pod odejo
jabolčni zavitek zvit,
je zapreden v sanjsko prejo
kot metuljček v bubi skrit.

Dež na okno je potrkal,
pa nikogar ni zbudil.
V sanjah lastovičje sčrkal
je nek glas selivskih kril.

Vsi otroci sladko spijo,
zunaj mrzel dež prši
in temní čez kolonijo,
v noč, čez tisoče reči.

104. SPANČEK

Ko se črna noč spusti,
gosta noč na veke,
so utrujene oči,
spančkove prevleke.

Ko se črna noč spusti
v tihe, mirne sanje,
med smehljaji se zgubi
dnevniško divjanje.

Ko se črna noč spusti,
bela vila nosi
bisere na rokah dni,
jih po rosi trosi.

Ko se črna noč spusti,
črna kot zenica,
v sanjah nežno zažgoli
sanjska lepa ptica.

Ko se črna noč spusti,
vila s ptico pride,
le da naš otrok zaspi,
vse da sonce vzide.

105. BOGATI SIROTEC

Glej ga picka,
takega brez ficka.
Glej ga, čudo tiča,
ki je brez beliča.

Pa bi rad zaslužil,
se z denarjem okužil-
cvenk in plenk in žvenk
in cvenk, plenk plenk.

Le da do žepnine
sežejo skomine,
da so polni žepi,
da denar se lepi.

Koliko kaj stane
od Kopra do Ljubljane,
fičfiriček vpraša,
se grdó obnaša.

Na pretek imajo,
vsega fantu dajo,
pa je zanemarjen,
nekoliko pokvarjen.

Njega cvenk zanima,
kot da mame nima,
kot da očka nima,
sam po svetu kima.

Vsak se ga odkriža,
oj zelena griža,
pa se že vsiljuje,
nekoga potrebuje.

Na pretek imajo,
avte tudi imajo,
vikend tudi imajo,
njega stran bezajo.

Glej ga picka,
takega brez ficka,
ki povsod se mota.
Je bogat – sirota.

106. KORENJAK

Jaz sem velik mišičnjak,
mene že pozna prav vsak,
jaz tapravi sem junak.
Nisem važen, res sem tak.

Vsak dan si telo krepim,
dobro jem, drvim in spim,
sem kot klovn Bam in Bim,
čilo, smelo se držim.

Telovadim, plavam, tečem,
skačem, strižem, kamne mečem,
kolesarim, nič ne rečem,
med dvema ognjema se ne opečem.

Pri odbojki sem prvak,
pri košarki sem prav tak,
še pri hokeju junak,
v vsakem športu korenjak.

In ko gremo na izlet,
žogobrcam nogomet,
vam pospravim vsako smet,
stezosledec najdem sled.

Cukahara, jamašita,
športno plezam prek korita,
s puščicami krasna fita,
finta, vzmah, prednožka ulita.

Strumno mišice napnem,
plešem rumbo, lok napnem,
malo se potapljat grem,
sankam, smučam pa potem.

Nisem važen, res sem tak,
jaz ta-pravi sem junak:
mene že pozna prav vsak,
ker sem strašni mišičnjak.

107. LJUBEZEN

Ko se ta naš fant zaljubi,
poln nežne je skrivnosti,
pol podoben je izgubi,
pol pa žalostni kreposti.

Solzica na srajco kane,
taka čista solza vrla,
ah, in niti pol Ljubljane
ne bi solzice požrla.

Ah, to daljnje hrepenenje,
ah, kako težko ga daje
res zaljubljeno življenje –
bolj boli kot zob se maje.

Fantič naš se nežno joka,
pisemce ljubezni piše
in srce bridkó mu poka,
ker odgovora nič ni še.

Ljubici poslal bo ruto,
lepo rutico svileno,
z vzdihi je srce zasuto.
grenko težko in pošteno.

Ljubici poslal bo sliko,
sliko telovadca-sebe,
da bo videla odliko,
naj pri srcu jo zazebe!

Ko se ta naš fant zaljubi,
piše resno hrepeneče –
kot metulj, ki se izbubi,
odtrepeče k vrhu sreče.

108. OBJESTNEŽI

Napihnjene res žabe,
objestne tožibabe,
špeckahle in barabe
kvakajo, regljajo,
samo tožit znajo,
se z udarci igrajo,
razrepenčeno so vroči
še pozno tam ponoči.

Očka vse jim kupi,
mama vse jim kupi,
tak otrok jih lupi
in denar jim krade
iz žepov volje rade,
vrag ima res mlade,
ki vse si dovolijo,
butasto norijo.

Nič otroške igre,
tukaj vidiš tigre,
zraven strašne čigre –
izpod čela gleda
sosed zdaj soseda,
toži ga, seveda.
Starševska potuha,
dete rilec kuha.

Tisoče reči je,
a ljubezen? Ni je.
Takšne male žabe,
pa so že ogabe,
blatne tožibabe.
Vsakdo rad nagaja,
važi se brez kraja,
da je zlomil zmaja –
ampak pri tej priči
zmajček žabo piči.

109. RAČUNI

Koliko stane košček neba,
sinjega in oblačnega neba?
Kdo ve, kdo zna.

Koliko stane morje širôko,
morje globôko?
Ali ga zajameš v dlan z eno roko?

Koliko stane veter, ki ta
hip pihlja?
Kdo ve, kdo zna.

Koliko pa zlato sonce stane,
ki sije na vse konce Ljubljane?
Kdor ve, naj si roke pomane.

In mar se naj vsuje drobiž
za ptičji čivkljavi žvrgoliž?
Ah, s tem denarjem je en sam križ.

Najdražje je papirnato letalo,
barčica in moje ogledalo,
v katerem se nasmehnem malo.
110. NASLOV

Mala miška
v siru stanuje,
v siru domuje,
nič ne potrebuje.

Mala miška
hišico gloda,
gloda in gloda
od stropa do poda.

Mala miška
vrček izpije.
Hišica – ni je,
sončece sije.

Mala miška
v luknji vesolja –
tu dobra volja
res je najbolja!

111. UTRINEK

Vprašal me je sinek:
“Vidiš, očka, utrinek?”

“Vidim med zvezdami
lučko, ki me drami,
zvezdo repatico,
nežno, bežno ptico:
v kljunu žarek nosi,
srečico izprosi
ti pri ljubem Bogu
in v domačem krogu.” –

Rekel mi je sinek:
“Padel je utrinek!”

112. GLAŽUTA

Nekoč so bile glažute
in tam so bili steklarji,
le v ognju noči prečute
bile so v žareči zarji.

Zeleno je teklo steklo,
gorelo je v noč ognjeno,

prozorno je teklo steklo
čez pravljično grajsko steno.

V steklenih gradéh živijo,
oj, tisti nočni steklarji,
v kristalnih nočeh žarijo,
pojó nam v plamteči zarji.

113. NESREČNI SREČKO

Fant imel je svoje tajne,
svoja polja, samne gmajne
– v tisti kraški tihi vasi
o, za okni se oglasi
tiha, drobna, svetla lučka,
pri ognjišču črna pručka!
In zelenih borov rôke,
mar še božajo otroke,
brinjevko med šipkom rdečim
ali med grobovjem spečim?

Oreh Torkarjev na Krasu
zrasel je v svobodnem času,
da bilo je prerojenje,
najsvetejše le življenje.
Tam za plotom je zakajček
rasel, vaški kraški zajček,
in iz deške je samote
in iz težke je praznote
v večne sanje fantič rasel
ter jih s pesmijo prerasel.
Cilj prezgodaj je dosegel,
bel v predsmrtnico je legel,
s tragedijo na oceanu
tak mornar na morskem planu,
mlad in nič nikdar postaran,
pa čeprav ves razočaran
se igral je z integrali,
kons kons, tak samotnež mali
– v ekstazi smrti je odšel
nesrečni Srečko Kosovel.

114. SONCE, DOBER DAN!

Sonce, dober dan!
Sonce, dobri brat,
greješ nas vsak dan,
svetiš vsakokrat.

V zarji nas budiš,
ko čez hribček greš,
vse nam oživiš,
radostno odstreš.

Kličeš iz prsti
tisoče cvetov.
V tebi dozori
sadež tudi nov.

Sonce, dober dan!
Svetlo kažeš pot
večno in vsak dan,
dobri brat povsod.

115. USPAVANKA CICIBAVANKA

Ptičice letajo,
gnezda si spletajo,
kaj ti obetajo
danes, moj Vid?

Sonček in zvezdice,
luno in zvezdice,
to ti obetajo
danes, moj Vid.
http://www.siol.net/Veseli-Splet/default.asp?site_id=144&page_id=114&article_id=14411404012109045767 ( pesmice od št. 116 – 123)
116. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU – Janez Bitenc
Najlepšo hišico ima naš pridni beli zajček…
Iz brloga gre lisica,
medved liže sladki med,
a za urno veverico,
lešniki so slastna jed.
En, dva, tri,
en, dva, tri,
zdaj mižiš ti.

Najlepšo hišico ima
naš pridni beli zajček,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.

Tra, la, la, la, la,
la, la, la,
tra, la, la, la, la,
la, la, la,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.

117. O MUCKI MONIKI IN ZVEZDICI LUČKI – Janez Bitenc
Zvezdica, zvezdica, lučka z neba…

Zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada,
o kako rada,

zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada bi k tebi prišla.

118. POLETNI BONTONČEK:
DEŽELICA NETUNETAM –
A. Smolar, A. Smolar, I. Potočnik

Svoje kovčke sem pripravil,
zdaj na pot sem bom odpravil,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.

Me odpeljala bo kočija,
ki jo vleče domišljija,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.

Po pošti sem sprejel,
pomembno povabilo,
naj netunetam nujno pridem na kosilo,
se mudi mi grozno,
joj kako je pozno,
odhajam, čao, papa, nasvidenje!

Naj še prej, da ne pozabim,
tudi vas prisrčno vabim,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.

Še bratce, sestre, očke, mame,
vsak naj hitro s sabo vzame,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.

Že čakajo na nas pravljične kočije,
da odpeljejo v kraljstvo domišljije,
nič se ne bojimo,
juh kako drvimo,
naprej, nazaj, navzgor in naokrog.

Nasmejani in veseli,
kmalu bomo tja prispeli,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.

Mahajo nam že dvorjani,
vsi netunetamci zbrani,
tam, tam, tam,
v deželici Netunetam,
tam, tam, tam,
v deželici Netunetam.

119. MOJ MEDVEDEK JAKA – Mojca, I. Potočnik, G.Sulejmanovič
Moj medvedek Jaka v gozd je odhlačal…

Režemo, režemo, režemo veselo,
režemo, režemo, pridno režemo.

Moj medvedek Jaka v gozd je odhlačal,
da maline sladke zame bi nabral,
ti presneto trnje, pa so hlače šle,
nove boš dobil, ne jokaj se!

Šivamo…

Likamo…

120. JAN – A. Zupančič, K. Tičar, Z. Majhen
Poznate fantička – ime mu je Jan?

Poznate fantička – ime mu je Jan?
Miga in šviga ves ljubi dan.
Šele zvečer ga očka ujame,
da ga obleče v štiri pižame.

Če bi ga v eno pižamo oblekel,
bi se fantiček en dva tri slekel,
tekel na luno in daleč naprej,
v vesoljno tišino, ki nima mej.

Poznate fantička – ime mu je Jan?
Miga in šviga ves ljubi dan.
Kdor ga v štiri pižame ujame,
dobi poljub od Janove mame.

121. ČOPKOMETER: TRALAJ LAJ LERO –
trad.& M. Pavlič, I. Potočnik

Kako se lahko prebudimo in razgibamo?…
Takole!

Tralaj laj lero, tralaj laj lero,
tralaj laj lero lero lero laj,
tralaj laj lero, tralaj laj lero,
tralaj laj lero la laj, param pam pam.

Z desno roko enkrat plosknemo:
po desni nogi in levi rami.

Tralaj laj lero…

Sedaj pa z levo roko enkrat plosknemo:
po levi nogi in desni rami.

Tralaj laj lero…

Z desno roko dvakrat plosknemo:
po desni nogi in dvakrat po levi rami.

Tralaj laj lero…

Sedaj pa z levo roko dvakrat plosknemo:
po levi nogi in dvakrat po desni rami.
Tralaj laj lero…

Globoko vdihnem in izdihnemo.
Z obema rokama dvakrat plosknemo po nogah,
enkrat plosk z dlanmi in enkrat tlesk s prsti.

Tralaj laj lero…

Dlani sklenemo pod brado
in se zibamo v ritmu:
naprej in nazaj.

Tralaj laj lero…

Še enkrat vdihnimo in izdihnimo.
Bravo!
Za konec vse vaje po enkrat ponovimo
in združimo skupaj.

Tralaj laj lero…
… param pam pam.

122. ČUKEC – Damijana Golavšek, K. Novak
Čukec, nočni ptič, v žepu nima nič, a…
Na drevesu čuk,
nihče ni tako uk,
nasvete modre nam deli,
velike ima oči.

Čukec, nočni ptič,
v žepu nima nič,
a vendar je zelo bogat,
pod perjem ‘ma zaklad.
Zanima nas zelo,
kaj pravo je zlato?

Oj, bistra glava je zaklad,
zato je čuk bogat.

Strašno sem bogat,
nihče mi ni enak,
na veji leksikon
in zraven še bonton.
Rozi, Rozi vprašaj, kar želiš,
odgovore na vse,
čisto vse dobiš.
123. BOŽIČNE ŽELJE (Pinocchio 4-ever: Najboljše), I. Berlin, D. Hering, T. Kozlevčar
Spet božič nam srce vabi
pravljični čas otroških sanj,
kot migljanje zvezdic v očeh sanjavih,
odsev tisočih želja.

Naj izpolnijo se vse želje,
odprimo skupaj jim srce,
naj vsak dan zanj lep bo in naj bo bel
in otrok vsak srečen, vesel.

Spet božič nam srce vabi
pravljični čas otroških sanj,
kot migljanje zvezdic v očeh sanjavih,
odsev tisočih želja.

Naj v naših srcih mir zavlada,
roko poda naj bratu brat,
naj ljubezen zmaga povsod
naj ne bo nesrečnih otrok,
naj ljubezen zmaga povsod
naj ne bo nesrečnih otrok.

124. MOČEN

Jaz sem močen kakor slon,
ko napihnem se kot balon
in ko hodim naokrog
vedno lahkih, bosih nog
vse igrače se me bojijo
in se hitro razbežijo.

Ref:
Jaz sem močen, zelo močen,
jaz sem močen, močen, močen kakor lev,
o-oo-o močen,
najmočnejši na tem svetu,
najsilnejši na planetu,
o – o močen.

Lahko dam na pol čokolado
in si z njo umažem brado,
kakor Tarzan lupim banane
in pri tem ne kličem mame.
Včasih rjovem kakor lev,
čeprav sem suh kakor cev. Ref. Jaz sem…
125. DRAGA TETA ŠTORKLJA

Moja mama odšla je v službo,
jaz pa želim, da bi delala mi družbo.
Zdaj sem čisto sam, z menoj je le ati,
a ne ljubi se mu z mano več igrati.

Draga teta štorklja, prinesi mi brata,
ali pa naj pride sestrica zlata.
To bi se igrala od jutra do mraka.
Vsi bi se čudili, glej ga, veseljaka

Kocke visoko po sobi letijo,
moji vojaki v hud boj hitijo.
A nič ne pomaga, jalova je zmaga,
ker se še vedno čisto sam igram.

126. ŽABICA

Žabica prispela je v našo vas,
da bi prepevala na ves glas

Vsi bili smo je izredno veseli,
z njo prav radi pesmico bi zapeli.

A kaj, ko ta žabica nam naša
le eno pesmico vedno prinaša.

Rega, rega, rega, rega kvak,
to je tista pesem, ki pozna jo vsak.

Rega, rega, rega, rega kvak
to je tista pesem, ki pozna že vsak jo obcan,
celi dan in noc, o -jee.

Zdaj pri nas več nihče ne spi,
ker žabica naša vsako noč bedi,
sama s sabo se rada pogovarja
in pri tem neznosni trušč ustvarja.

Upamo, da kmalu sonce bo posijalo,
žabico iz naše luže bo pregnalo.

Rega, rega, rega, rega kvak
to je tista pesem, ki pozna jo vsak.

Rega, rega, rega, rega kvak,
to je tista pesem, ki pozna že vsak
jo občan, celi dan in noč o -jee.

127. K BABICI

Vlak vozi me v daljavo
Skozi širno, pisano planjavo
Vlak vozi, vozi, vozi me domov,
k babici, k babici,
k babici, k babici

Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.
Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.

Vlak sopiha, težko diha,
skozi hribe in doline se potika.
Vlak vozi počasi me domov,
k babici, k babici,
k babici, k babici.

Ona me čaka na postaji,
nestrpno pričakuje na postaji,
Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.

128. KAVBOJ

Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moj oče je konjiček,
z njim raziščem vsak kotiček,
z njim raziščem vse do dna.

Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
Moja soba je pravi ranč,
v njo ne vdre noben Komarč
s polno skledo pomaranč.

Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moja mami je Indijanka,
moja prva postojanka,
zatočišče mojih sanj.

Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moj oče je konjiček,
z njim raziščem vsak kotiček,
z njim raziščem vse do dna

129. ČAS TEČE

Čas teče, nič ne reče,
tika taka in šklepeče.
Jaz pa rastem iz dneva v dan,
vse bolj podoben princu iz sanj.
Moj nasmeh je bolj širok,
moj pogled vse bolj strog.

Le čakajte, dekleta,
boste videle konec leta,
ko bom velik, strašno lep,
da zavidal mi bo svet.
V mali šoli bral bom črke
in si kodral tintne brke.

Le katera me ne bi imela,
da bi z mano v sreči živela?
Pridno praznim sklede
in nikoli ne delam zmede.
Sem priden in pozdravim
in za sabo vse pospravim.

Le mogoče malo lažem
in se v lepši luči kažem.
A kdo mi to zameri,
če ustvarjen sem po meri,
saj atletske sem postave
in odprte, majhne glave.

130. PREDSTAVA

Ko noč počasi se spusti
in luč ugasne se,
predstava tiha se začenja,
cela soba oživi.

Kocke sem in tja bezljajo,
medo dirigira jim.
Z leve avti trobezljajo,
Čopici slikajo spomin.

Ref:
Moja soba polna direndaja,
meni se prav nič ne aja.
Le kdo bi v takem spal,
ko v sobi je živžav?

Luna čara nam svetlobo,
zavesa rahlo plapola.
Črke vse iz knjig frčijo,
pujs z drobižem žvenketa.

Lesene lutke kopitljajo,
zmaji krila dvigajo,
balonom lica se smehljajo,
sence mimo švigajo.

131. OPICE

Opice so rajale,
ena drugi nagajale
in po vejah skakale,
v lužah se namakale.
Celi dan so se smejale,
vsemu znanju ubežale.

Opi – opi -opi opice,
male, male opice.
Opi- opi- opi-opice,
male, male, male opice,
male, žive opice.

Iz dneva v dan živele,
vedno isto pesem pele.
Ena drugo praskale
in banane mljaskale.
Na vročem soncu so ležale
in se dežja strašno bale.

Opi – opi -opi opice…

Dragi moji prijatelji:
Kdor v šoli ne sedi,
ta na veji bo čepel,
z opicami pesmi pel.
Kajti šola pametna je stvar,
le opicam ni zanjo mar.

132. NAŠ BIK

Naš bik zaljubil se je v kravo,
tokrat ljubezen čisto pravo,
ko bi videli njen lik,
zaljubil bi se vanjo še takšen bik.

A krava ne bila bi prava,
če zanimala je ne bi le trava.
Cel dan se je mirno pasla
in ob tem duhovno rastla.

Bik odsotno se sprehajal,
ob pogledu nanjo svet se mu zamajal.
Sramežljivo kravi se nasmihal,
od treme najrajši bi jo popihal, ker…

ref:
Ljubezen je kakor hrana,
brez nje življenje je odprta rana,
ljubezen je najlepši dar,
zato ne vrzi ga vnemar.

Vsak dan nosil ji je rože,
se nežno, nežno ji smehljal,
v upanju na srečni konec
po malem pred njo se bahal.

Ker krava naša ima srce veliko,
tako, da nanj lahko obesiš sliko,
se počasi je talila,
na koncu celo bika omožila.

Bik postal glava je družine,
pokazal vse svoje je vrline,
namesto rož je nosil travo,
saj našel je ljubezen pravo.

ref.
Ljubezen je kakor hrana,
brez nje življenje je odprta rana,
ljubezen je najlepši dar,
zato ne vrzi ga vnemar.

133. PETELIN

Naš petelin opazil je ko – ko – ko – ko – koš.
Ko jo vidi, reče o ki – ki – riki – ki – ki, moja boš!
Od takrat se vsako jutro rad šopiri
in na ves glas svojo pesem širi.

Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.

Naš petelin vprašal je ko – ko – ko – ko – koš,
draga kura ali ki – ki – ki – riki, moja boš?
Da bi koruzo skupaj delila
in se nekoč zares omožila.

Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.

Naša kura zaobljubila se petelinu,
on počutil se kot heroj v domačem kinu.
Od takrat se vsako jutro rad šopiri
in na ves glas svojo pesem širi.

Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.

Naš par dolgo živel je na koruzi,
vsako jutro prepeval je petelin svoji muzi.
Nekoč se opogumi, za roko jo poprosi.
Od takrat mu ljuba kura piščance nosi.

134. MAMA MUCKA

Mama mucka zgodaj zjutraj se zbudi,
s šapo si pomane zaspane oči,
nežno, nežno še poljubi
svoje mucke tri.
A so krmežljavi,
kaže vse, da niso zdravi.

Mali mucki neugnani so se včeraj prehladili,
ko snežinke majhne, bele so lovili.
Namesto da bi mleko pili
s kepami so tačke hladili.
Ponoči pa jok in stok,
kašelj hud, joj, otrok.

Vendar danes je na srečo že nov, topli dan,
še sonček je pobožal mucke nasmejan.
Vsi trije se k mamici privili,
čisto malo po sobi se podili.
Popoldne še enkrat zaspali,
večer že čili dočakali.

V novo jutro mama mucka se zbudi,
s šapo si pomane zaspane oči,
nežno, nežno še poljubi
zdrave mucke tri.
Naj nikoli, res nikoli
se bolezen ne ponovi!

135. DOBRO JUTRO

Kadar zjutraj se zbudimo vsi,
dobro jutro zaželimo si.
Hitro, v kopalnico se mudi,
zobke umivat in okrog oči.

Obleka je že pripravljena,
mamica napravljena.
Samo še mleko spijemo vsi
in naš avto že v vrtec drvi.

V vrtcu nam je vedno lepo,
v vrtcu naj vsak vesel bo.
Tam veliko rajamo,
včasih si nagajamo.

Tam je že pravi direndaj.
Oči, a boš kmalu ti nazaj?
A ko pride mami pome spet,
jaz še nočem v širni svet.

V našem vrtcu nihče ni sam,
v našem vrtcu je vsak nasmejan.
Dan za dnem veselo rajamo,
poti do sanj osvajamo.
136. MRAVLJICE MARLJIVE

Mravljice marljive korakajo na delo,
tam jih čakajo dobrote za kosilo.
Saj medvedki piknik so imeli
in za sabo drobtin ne pomeli.

(le naprej – držite korak – gremo)
(ena, dva, tri, štiri, ena, dva, tri, štiri; gremo)
(držite vrsto! Hej, ti!! Pazi, kako korakaš!!)

Mravljice marljive drobtinice dobile,
z njimi bodo otroke nahranile.
Saj vsakdo ve, kdor rad ima otroke,
da mravljinček potrebuje vsaj tri obroke.

Otroci dragi poslušajte me zbrano,
vedno delajte lepo s svojo hrano.
Saj vaših staršev pridne roke
prinašajo domov slastne vam obroke.

(Pesmi št. 124 – 136 – avtor ?)

Naslednje pesmice ( št. 137 – 140) mi je posredovala bi-bi – Janja – hvala ti, draga prijateljica!!! – Vidka

137. MOJ PAJACEK

MOJ PAJACEK IZ BLAGA
SKORAJDA VSE ŽE ZNA.
PA POVEM VAM, DRUGI TO,
PRAV ZARES NE VIDIJO!

MI MEŽIKA, SE SMEHLJA
IN KORAKA ENA DVA.
V MLAKI Z MANO ČOFOTA,
KADAR MAME NI DOMA.

138. DEŽEK

PO STREHI TIH DEŽEK ŠKREBLJA.
KAJ MOREŠ MI DEŽEK, HA – HA?
V KOTU PRI MAMI ČEPIM,
SE BLISKOV IN STREL NE BOJIM.

A SONČEK LE RAJŠI IMAM,
PO TRAVI ZELENI SKAKLJAM.
BREZSKRBNO SE Z MUCO PODIM
IN ŽOGICO RDEČO LOVIM !

139. OBLAČEK

OBLAČEK – RAZGRAJAČEK, LE NIKAR NE SPI,
HITRO SE PRESELI, SONČECE ODKRIJ.

OBLAČEK – RAZGRAJAČEK, ČE TI JE DOLGČAS
S KAPLJICO DEŽEVNO, PRIDI K NAM V VAS.

AKO PA OBLAČEK, TI ZA DRUŽBO NI,
SKRIJ SE, SKRIJ ZA GORO DO DEŽEVNIH DNI.

140. JANKO IN METKA

Janko in Metka v temni gozd sta šla,
nikjer ni blo steze in legla je tema.
Pred hišico sta prišla, lačna sta bila,
(ali Pred hišico z bonbončki prav lačna sta prišla),
a revčka ne vesta, kdo je v njej doma.

Čarovnica stara na pragu že stoji,
ju kliče in vabi, prav sladko se smeji.
Jankota pa zgrabi, Janko strašna reč,
Metki ukaže, naj zakuri peč.

Čarovnica pa gleda, če v peči že gori,
jo Metka brž porine na sredo te peči.
Janko in Metka pa stečeta domov,
Janko in Metka pa stečeta domov.

141. MUCA JE PRITEKLA
– 1. raz./9-letke OŠ P., Katarina T.

Muca je pritekla
in se z lončkom spekla.

Mleko spila, nič razlila
in vsa sita legla spat.

Pesmice od št. 142 – 150 je na forum med.over.net posredovala Medvedek Pu. Hvala ti!

Ej punčka … nekaj “zimsko obarvanih” pesmic … zagotov ti bo katera tako všeč, da jo boš lahko uporabila na vabilu … meni osebno je tista o škratkih, ki gazijo po snegu … jo znamo prav lepo tudi zapeti … ha, ha …verjamem, da bodo te pesmice še komu prav prišle v tem prihajajočem decemberskem času … lahko se uporabijo tudi v kakšnem novoletnem voščilu …

142. MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE – Bina Štampe Žmavc

Maja krasi božično drevo:
pripenja mu pentlje rdeče,
s snegom posute zvončke
za pozvanjanje sreče,
bučke, svetleče kot svila,
dišeče palčke kadila,
krhke mavrične ptice,
zvezdice repatice
in sinji roj angelov,
ki jim žare perutnice.
Na koncu, prek vseh okraskov,
Maja razgrne še mrežo
tenkih svilnatih laskov,
prižge utripajoče luči
in si močno zaželi,
da bi praznik trajal…
vsaj še sto dni!

143. BELA PESMICA – Janez Bitenc

Pridi zima,
pridi Božič,
čakamo te, beli sneg,
da gremo na bele steze
in s sanmi na beli breg.

Pridi zima
z Dedkom mrazom,
čakamo te, beli sneg,
mrzle roke, topla srca,
radost nam žari v očeh …

144. V SVETI NOČI – Anica Černejeva

V sveti noči, v tihi noči
angelčki veseli
so na zvezde, svetle zvezde
tiho prileteli.
“Lučke božje, drage lučke,
pojdite ve z nami!
Radi bi k ljudem na zemljo,
pa ne znamo sami.”

Pa so zvezdice za lučke
angelčki si vzeli,
ko so skozi črno temo
k nam na svet hiteli.
Na božičnem drevcu zlate
zvezde zdaj gorijo,
angelčki pa zlato srečo
med ljudmi delijo.

145. MLADO LETO – Neža Maurer

Žarka zvezda se je skrila –
Lahko noč! nam je dahnila.
Sinja ptica je zletela –
dobro jutro zaželela.
Bela gora je vzdrhtela,
v rdečo zarjo se odela.
Ivje se je zaiskrilo…
Sonce k nam je prisvetilo –
mlado leto nam voščilo!

146. BELA – Neža Maurer

Lepa misel leti z neba:
Bela je, lahka
in vesela!
Pleše v krogih
pa sem in tja …

Stegni roke,
da se s teboj
poigra.

147. SNEŽKA IN SNEG – Bina Štampe Žmavc

Od kod so se vzele bele gazi –
nikjer ni nikogar, le tiho sneži…
Na vrt in rože in veje
pa legajo snežne odeje…

Od muce Snežke so bele gazi,
od njenih šapic bele sledi,
ko puhastih dlačic, mehka kot sanje,
z belim repom snežinke žanje…

Snežno bela po snegu hiti,
topla, da sneg pod njo se iskri.
In ko smukne k snežaku Snežku,
se ta od sreče skoraj stopi!

148. NA GORI – Milena Batič

Na vrhu gore hišica
in v njej stanuje babica.
Z zeleno ruto se pokrije,
v deželo že pomlad prisije.
Rdečo ruto da na glavo,
zorijo češnje kot za stavo.
Rumena ruta jo krasi
in grozdje sladko že zori.
Ko bo nadela ruto belo
bo griče in gore zamelo.

Že dolgo čakal sem na sneg
in zjutraj gledal strmi breg,
a danes sklenil sem tako,
poslal bom pismo na goro;
najlepše, babica te dni
vam bela ruta pristoji.

149. DECEMBER TIKTAKA – Zvezdana Majhen

December tiktaka,
z njim leto odkoraka.
Po snežni poti
gre novemu naproti.

December tiktaka.
Matej ob oknu čaka
v pikasti pižami,
z velikimi željami,
dedka, ki na rami
nosi nam darila
in srčna voščila.

150. MUCA IN SNEŽINKE – Urša Krempl

Muca Taca zre v nebo
in se čudi: “Kaj je to?
Nekaj čudno se svetlika,
nekdo z oblaka mi mežika.”

Z neba droben puh leti,
muca veselo se zasmeji:
“Zima je polila mleko
čez vso zemeljsko obleko.”

bi-bi – Tudi za te pesmice hvala! Vidka

151. PALČEK MUZIKALČEK – Damjana Golavšek, besedilo Damjana Kenda – Hussu

GLASBENA VILA BO SPET ZAMUDILA,
PA SEM JI REKEL TOČNO OB TREH.
TA ME BO ENKRAT ZARES UJEZILA,
DELA MI SIVE NITKE V LASEH.

NADARJENA JE IN VELIKO ŽE VE,
GLASBA JO TUDI MOČNO VESELI,
KO MI ZAPOJE, MI BOŽA SRCE
IN JEZA SE RAZKADI.

PALČEK MUZIKALČEK ŽE TISOČE LET
VARUJEM SKRIVNOSTNI ZAKLAD,
ZAČARAN JE, ČUDEŽEN, NI PA ZAKLET,
ČE GLASBO IMAŠ RES RAD.

LE KJE SE OBIRA TA GLASBENA VILA,
DANES JI BOM PA UŠESA NAVIL,
SE JE IZGUBILA, JE MAR POZABILA,
DA SEM JI URO OB TREH NAROČIL.

NADARJENA JE IN VELIKO ŽE VE…

PALČEK MUZIKALČEK ŽE TISOČE LET…
152. PUHASTI OBLAKI

Puhasti oblaki smo,
širni svet prejadramo,
sredi nas je snežni grad,
v njem snežinke dremajo.

Ko snežinke se zbudijo,
brž na zemljo pohitijo.

Puhasti oblaki smo,
zimo vam prinašamo,
širni svet prejadramo,
v sneg odevamo zemljo.

153. MOJ MEDO

Strgan rokav,
zakrpan vogal,
v sobici tam
med kupom igrač.

Kamor ga dam,
tam obsedi
nikoli ne spi,
mehak korenjak.

Medo, ostani še tak,
medo, kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.

V negibnih očeh
se skriva srce,
ki govori
čeprav ne živi.

Vrček ima,
deliti ga zna,
če kdo kaj želi
pri njem to dobi.

Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.

Kadar se noč na zemljo spusti,
tvoja me šapa nežno miri.

Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.

Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, vedno si tam,
medo moj,rada te imam.

154. TIŠINA

Najlepše se vselej dogaja
takrat, ko ni glasnih besed,
ko misel nakodrano raja
in pušča napisano sled.

Najlepše se vselej dogaja,
kadar sem sama s seboj
v tišini, ki traja in traja
in je le misel z menoj.

155. DUDL RUDL

Dudl Rudl
skodran pudl
šel je k zdravniku,
ker je našel črno piko
na belem glavniku.

Pudlu Rudlu
pri zdravniku
bolhe so obrali,
mu glavnik oprali
in ga domov poslali.

156. RUZI MUZI

Ruzi muzi je v koruzi
ptičice strašil,
dokler se ni mrzel dežek
iz oblaka zlil.

Ruzi muzi je v koruzi
sončece lovil,
ptički so se mu smejali,
ko je rep sušil.

157. SNEŽKO SNEŽAK

Piskerček na glavi,
korenček pa za nos,
v roki stara metla,
sredi zime bos.

Pridite otroci,
k snežaku se mudi,
krog njega zaplešimo,
saj kmalu se stali.

Snežko snežak,
res si junak,
dokler ti zima
ledena kima.

Ko sončece posije, izgineš v lužici.

Pridite otroci, k snežaku se mudi…

158. MEHURČKI – Oton Župančič

SONCE, ZEMLJA, MESEC
VRTE SE BREZ KOLESEC,
LETIJO BREZ PERESEC,
V NEBO SE TOČIJO,
NA VEJO SKOČIJO,
BREZ POKA POČIJO.

159. VRABCI – Oton Župančič

ČIV-ČIV, ČIV-ČIV,
ŠE DOLGO BOM ŽIV.
ŽIV-ŽAV, ŽIV-ŽAV,
ŠE DOLGO BOM ZDRAV;
NA SREDI POLJA
TRI VREČE PROSA!
ČIV-ČIV, ČIV-ČIV,
ŽIV-ŽAV, ŽIV-ŽAV,
VSE PRAV! VSE PRAV!

160. USPAVANKA

Skozi okno luna gleda,
kot srebrna žoga je,
s sabo je prinesla nočko
in poljub od mamice.

Droben škratek se prikrade
na blazino kjer mižiš,
nežno ti poboža noska,
ti pomaga da zaspiš.

Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.

Zvezde prebudijo sanje
in junake iz pravljice,
vse igrače oživijo,
zlezejo iz škatlice.

Veverica z repom miga,
grize svoje lešnike,
medo pa zaspano kima,
ker ga noč zbudila je.

Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.

Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.

Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.

Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.

161. SONČECE

KJE SONČECE MOJE,
DOMOVJE JE TVOJE,
KAM POJDEŠ OB MRAKU NOCOJ?

ČEZ SINJE VODICE,
NA ZLATE STOPNICE
TJA V GRAD BOM ZAPLAVALO SVOJ.

PA KJE TA TVOJ GRAD JE,
MAR TUDI VES ZLAT JE,
IN POSTELJICA, KAKŠNA JE TA?

MOJ GRAD ZA GORAMI-
ČUJ BISERI SAMI
IN POSTELJICA VSA IZ ZLATA.

162. PESEM O GOSENICI

GOSENICA JE LEZLA POČASI NA DREVO
POMIGALA NA DOLGO, POMIGALA KRATKO.
PRIMIGALA JE K MENI,
V LONČEK SEM JO DAL
“NIKAR MI NE POBEGNI!”
ZAŽUGAL SEM, DEJAL.

KO V LONČEK SEM POGLEDAL,
JE NOTRI NI BILO,
PRED OKNOM PA JE LETAL
METULJČEK PRELEPO.

Ob tej pesmici so pomembne tudi kretnje prstov… zvijaš kazalce kot gosenica… in požugaš. Pravo veselje je gledat otroka, ko posnema gibe. 🙂

163. BILA MAMA KUKUNKA

Bila mama Kukunka, Kukunka,
bio tata Taranta, Taranta,
imali su maloga Juju.

Jednom su se šetali, šetali,
kraj duboke rijeke Nil, rijeke Nil,
gdje je bio velik krokodil.

Skoči naglo krokodil, krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil,
i odnese maloga Juju.

Plače mama Kukunka, Kukunka,
plače tata Taranta, Taranta:
vrati nama našega Juju.

Progovara krokodil, krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil:
dones’te mi vola pečenog!

Trči mama Kukunka, Kukunka,
trči tata Taranta, Taranta –
donijeli su vola pečenog.

Reče njima krokodil,krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil:
evo vama vašega Juju!

Sretna mama Kukunka, Kukunka,
sretan tata Taranta, Taranta –
dobili su svojega Juju!!!

Upam da je to tisto kar si hotela. Sicer je pesmica v hrvaščini, jo pojem od otroštva dalje. Sedaj je pa zelooo uporabna za preusmerjanje pozornosti… Domnevam da melodijo znaš. Lep pozdrav, Sonja.

164. ČEBELICA MAJA – nova verzija

Kdo ve od kod si k nam prišla,
na krilih sončnega sveta,
morda pri nas čebelica,
prijatelje si boš našla.

Pa ne da ti si tista nagajiva Maja,
ljubka mala potepuška Maja,
Maja, zate naj ves svet,
spremeni se v pisan cvet.

Če iščeš srečo,
ne pozabi mala Maja,
da jo iščemo vsi s tabo, Maja,
leti, išči mala Maja,
Maja, Maja, Maja,
ta svet bo večno tvoj.

165. OJ, DOBRI DEDEK MRAZ – Janez Bitenc

Prišla je zima, z zimo sneg
in s snegom dedek Mraz.

Zapregli palčki so sani
se pripeljali v vas.

Tu že čakali malčki so
in peli na ves glas:

smo komaj pričakali te,
oj, dobri dedek Mraz.

166. Avtor: Skr bna
Datum: 02-12-04 23:37

Samo to jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v park,
da se boš tam igral.

Samo to jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle.

Samo to popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.

Samo v tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.

To popoldne me ne skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj

Samo to popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči piškote in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.

Samo to popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal,
da boš lahko dobil obe igrački.

Samo ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te ljubim.

Samo nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropil.

Samo nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.

Samo nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.

Samo nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase medtem,
ko boš molil,
bom enostavno hvaležna Bogu, da mi je
podaril največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.

Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.

Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.

Takrat se bom zahvalila Bogu zate.
Ničesar drugega ga ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj…

Pa še zbirka, ki mi jo je poslala Andreja! Hvala ti. Vidka
IZŠTEVANKE IN IGRICE

166. DVA CEPETAMBLA

Cepetambel se jezi,
desne noge ni in ni!
Desna noga tipitu
v skrivališču je,
ku-ku.

Cepetambel cepeta,
kam je leva noga ušla!
Leva noga tipitu
v skrivališču je,
ku-ku.

V igri odrasli premika otrokov čevelj kot kako jezno in cepetavo lutko. Otrok ima nogi skrivački z imenom tipitu spodviti podse, kjer ostaneta do ku-ku. Igrico se lahko igramo tudi ob obuvanju.
167. KUHA, KUHA, KUHALA (Ljudska)

Kuha, kuha, kuhala,
kuhala je babica, skuhala je za petnajst,
a prišlo jih je šestnajst.
Jedli, jedli, vse pojedli,
pili, pili, vse popili,
babici razbili lonec
in povestice je konec.

Ob pripovedovanju krožimo po otrokovi dlani kot bi kuhali, v drugi kitici imitiramo hranjenje in pitje, pri zadnjih dveh vrsticah pa skupaj z otrokom zaploskamo.

168. MIŠKE IN MAČKE PLEŠEJO (Mira Voglar)

Miške in mačke
držijo se za tačke.
Haj, haj, haj,
vije se naš raj.

Miške za vajo
drobno stopicljajo.
Di-ri, di-ri, din, din, din,
di-ri, di-ri, din.

Mačke pa bolj lahno
tačice polagajo.
Tap, tap, tap,
tap, tap, tap.

Miške in mačke
držijo se za tačke.
Haj, haj, haj,
vije se naš raj.

Plešemo v krogu, pri tem oponašamo miške in miške.

169. PISA, PISA, PISALA

Pisa, pisa, pisala
stara, stara babica,
pisala je do petnajst,
mora biti jih šestnajst.

Ob govorjenju na zloge delamo črtice, ki jih mora biti na koncu res 16 in ne 15.

USPAVANKE

170. NINA, NINA, NANICA (Mira Voglar)

Nina, nina, nanica,
jaz sem tvoja mamica.
Punčka moja mala,
ti boš pridno spala.

PESMICE O IN ZA MAMICE

171. MAMICI (Mira Voglar)

Mamica, kaj naj ti kupim?
Mamica, kaj naj ti dam?

Zapojem ti pesem o sončku,
narišem ti vse kar poznam.

Naberem ti šopek vijolic,
rečem ti: »Rad te imam!«

PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
172. NOVOLETNA (Ljudska)

Dober dan, gospodar!
Pred vašo hišo zelen bor,
pod tem konjič zlat,
na konjiču sedelce,
v sedelcu fantič sedi,
a na fantku kapica,
na vrhu kape rožica,
na sredi rože ptičica.
Ptičica prepevala,
Dobro leto klicala,
srečo v novem letu!

POMLADNE PESMI

173. TRI POMLADNE (Mira Voglar)

Ku-ku, ku-ku, ku-ku,
zelena pomlad je tu!
Ku-ku, ku-ku, ku-ku.

Kra, kra, kra,
huda zima je odšla.
Kra, kra, kra,
ni več mraza ne snega,
kra, kra, kra.

Ci-ci-do, ci-ci-do, ci-ci-do,
oj, kako je to lepo.
Ci-ci-do, ci-ci-do, ci-ci-do,

174. ŽAFRAN, DOBER DAN (Mira Voglar)

Ko sonce pomladno posije,
žafranček iz zemlje priklije.
Žafranček, žafran,
dober dan!
JESENSKE PESMI

175. JEŽEK (Sabina Mali)

Prišla je jesen,
ježek pripravlja
na zimsko se spanje.

Pospravlja brlog,
pere zavese,
pometa in čisti,
preprogo otrese.

Pripravlja ozimnico,
hruške prav mlade,
kuha kompote
in marmelade.

Pižamo obleče,
v klobčič se zvije,
s toplo odejo
bodice pokrije.

Budilko navije,
preden gre spat,
zbudila ga bo,
ko pride pomlad.

PESMICE KAR TAKO
176. BEŽIMO, TECIMO (Mira Voglar)

Bežimo, tecimo,
prihaja tu-tú!

Tu-tú je igračka,
ki strašno dirjačka,
hitreje od miške,
hitreje od mačka!

Bežimo, tecimo,
prihaja tu-tú!

177. ČEBELICA MAJA (Mira Voglar)

Zum zum zum,
zum, zum, zum, zum,
zum, zum, zum,
zum, zum, zum.

Čebelica Maja
zum, zum, zum,
kaj si že vsala
zum, zum zum?

Zum, zum, zum…

178. DEŽEK (Mira Voglar)

Škr, škr, škr,
kaj miška škreblja tam za vrati?

Škr, škr, škr,
ne, le dežek ne more zaspati!

Trka na okno: tr,tr, tr, tr, tr, tr, tr,
bobna po strehi: br, br, br, br, br, br.

Dežek, dežek, padaj, padaj
in namoči zemljico!

179. DIRENDAJ (Vida Jerajeva)

Pes za muckom se spusti,
ta se v pujska zaleti,
pujsek se po tleh zvali.
Muc z drevesa se reži,
zajček na pomoč hiti,
pa vse piške preplaši.
Nanj petelin zakriči,
zajček k miški pribeži,
miška grozno se boji,
metle v kotu se drži.
Metla pa se razjezi,
vse pomete in spodi.

180. EN, DVA, ENA, DVA (Mira Voglar)

En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.
Naša četa hrabro stopa,
naša četa nič ne joka.

En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.
Vsi volkovi, kar nazaj,
mi smo hrabri, da je kaj.

En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.

181. HROŠČ (Anica Černejeva)

»Hrošč, hrošč,
kje si bil,
kam si svojo
srajčko skril?«

»Mrak, mrak
me je ujel,
belo srajčko
mi je vzel.«

182. LEPO JE POMLAD NA SVET (Ljudska)

Lepo je pomlad na svet,
začnejo ptičke pet, (začno tičice pet),
začnejoptičke pet
in travnik zelenet.

Lepo je polet na svet,
začno žanjice pet,
začno žanjice pet,
pšenica rumenet.

Lepo je jesen na svet,
začnejo črički pet,
začnejo črički pet,
grozdiček pa zoret.

Lepo je pozim na svet,
začno predice pet,
začno predice pet,
kolovrate vrtet.

183. OBLAČEK (Anja Štefan)

Oblaček na nebu,
počaka, postoj!
Na travnik se spusti
in bodi le moj.
Te hitro zajaham,
poženem te v zrak,
in ti boš konjiček
in jaz bom junak.
Visoko, še više
od vrha dreves,
boš moja kočija,
čeprav brez koles.
Ko noč se približa,
ko dan se izteče,
domov se spustiva,
vsa lahka od sreče.

184. MEDVEDJI PLES (Anja Štefan)

Je zelena naša gora,
so nabrušeni podplati,
dajmo, dajmo, zaigrajmo
in zaplešimo po trati.

En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.

Zdaj okoli in okoli,
zdaj naprej in zdaj nazaj,
z nami pleše zlato sonce,
pleše ves ta bukov gaj.

En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.

Bolj ko piskajo piščali,
bolj je velik ta naš krog,
pohitimo,
poskočimo,
nič ne glejmo svojih nog.

En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.

185. PASTIRICA MICA (Mira Voglar)
Ica pica, pastirica Mica,
Kje je tvoja koklja?
Moja koklja špiklja špoklja
v kuhinji potico
peče za lisico?

Ica pica, pastirica Mica,
kje je tvoja račka?
Moja račka Klepetačka
v gozd je odletela,
da bi volka snedla!

Ica pica, pastirica Mica,
kje je tvoj voliček?
Moj voliček kakor ptiček
pesmice prepeva,
da z gora odmeva!

186. PESMICA O ČRIČKU (Mira Voglar)

Čriček, gode, gode
že od rane zore.
Gode do noči,
ko travica že spi.
Crik, crik, crik, crik.

187. PESMICA O FRNIKOLI (Mira Voglar)

Moja frnikola,
debelinka, potepinka,
na sprehod je šla.

Po cesti je hodila,
po bregu se valila.
Čez potok je skočila,
z metulji se lovila.
Potem je v gozd zavila,
tam skoraj se zgubila.

Moja frnikola,
debelinka, potepinka,
na sprehod je šla.
188. POGLEJTE SI (Mira Voglar)

Poglejte si to malo zver,
ki laja venomer:
hov, hov, hov, hov…

Poglejte si to malo zver,
ki mjavka venomer:
mijav, mijav, mijav, mijav…

Poglejte si to malo zver,
ki čivka venomer:
čiv, čiv, čiv, čiv…

Poglejte si to malo zver,
ki gaga venomer:
ga, ga, ga, ga…

Poglejte si to malo zver,
ki kvaka venomer:
kvak, kvak, kvak, kvak…

Poglejte si to malo zver,
ki … (izmišljaj si živali)

189. STRAŠANSKA ZVER (Mira Voglar)

Strašanska zver je priletela
nad naše mesto!
Zato pozor! Vsi prebivalci
takoj na cesto!

Joj, ta pošast požira oblake!
Ta tolovaj lovi sončne žarke!
Hej, hoj, hej, hoj,
junaki v boj!

Ha ha ha, to ni pošast!
Ha, ha ha, to ni tolovaj!
Ta strašna zver
je Petrčkov zmaj!

190. ŠKRATELJČKI (Anica Černejeva)

Škrateljčki mali
so v goro zbežali,
o jej, o jej!

Pri ognju sedijo
in pipe kadijo,
o jej, o jej!

Iz stare navade
vsi nosijo brade,
o jej, o jej!

Ko lunica vstaja
vsa družba zaraja,
o jej, o jej!

191. TRI RIBICE (Mira Voglar)

Tri ribice po morju se lovijo
in z vodo se škropijo.
A ribiči so trnke nataknili
in ribice lovili.

Tri ribice so vodo vso skalile
in ribičem se skrile.
Tri-li-li-li, tri-li-li-li
tri-li-li-li-li.

192. VETRIČ VETER (Mira Voglar)

Čisto rahel droben vetrič nežno pihlja.
Maje breze, ziblje trave, z listki se igra.

A gorje, če se zjezi, piska, tuli in šumi.
Vse zvrtinči, vse spraši, vse polomi, vse zdrobi.

Čisto rahel droben vetrič nežno pihlja.
Maje breze, ziblje trave, z listki se igra.
193. ZAKAJ VEDRIM (Barbara Gregorič)

Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker nosek bi si zmočil
in tega ne želim!

Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker kapico bi zmočil
in tega ne želim!

Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker jopico bi zmočil
in tega ne želim!

Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker nov dežnik bi zmočil
in tega ne želim!

194. ŽIVALSKI RAJ (Mira Voglar)

Hija, haja, zdaj se raja,
zdaj se raja naokrog.

Mehko stopaj, z levo, z desno,
kakor srna lahkih nog.

Hopa, copa, medved stopa
s težko šapo, copa, cop.

A poskočno in lahkotno
zajček skače hop, hop, hop.

UGANKE

Uganka Rešitev
Me privlači cvetje, rosa,
čeprav nisem ne čmrlj ne osa.
/Neida Štok Vojska/ ČEBELA 1.
Po vezu takoj prepoznam,
da si ga zavijal sam.
Še posebno mi je všeč,
ker je skromno – častna reč!
/Zvezdana Majhen/ DARILO 2.
Če nimaš, ga želiš,
če imaš ga redkokdaj obdržiš. DENAR 3.
Korenine, deblo, veje,
vetrček mu liste šteje.
/Anja Štefan/ DREVO 4.
Dete jo v ustih drži,
z njo sladko zaspi.
/Tone Dodlek/ DUDA 5.
Večje so kot race,
bele kot labodi,
po dvorišču našem
šest jih v vrsti hodi.
/Anja Štefan/ GOSI 6.
Eskimi se dobro počutijo v njih, v domu brez oken ni nikdar prepih.
/Zvezdana Majhen/ IGLU 7.
Sredi jabolka spi,
iz nje jablana vzkali.
/Tone Dodlek/ JABOLČNA PEČKA 8.
V škrlatu in zlatu,
vetrovna, deževna,
s plodovi dokaže,
da zemlja ni revna.
/Zvezdana Majhen/ JESEN 9.
Do pozne jeseni
jih rada nabiram,
čvrste klobuke
v kis konzerviram.
/Zvezdana Majhen/ JURČEK (goba) 10.
Po tleh se plazi,
glasno sika
in nevarno pika.
/Nina Mazi/ KAČA 11.
Črke jem,
čeprav kaj je črka ne vem;
v knjigah noč in dan tičim,
in vendar se iz njih nič ne naučim.
/Ljudska/ KNJIŽNI MOLJ 12.
Brez piščalke tenko piska,
raje vidim, da ga ni,
a če pride in me piči,
joj, kako potem srbi.
/Anja Štefan/ KOMAR 13.
Rjavi sinek dozori
v zeleni skledici.
Očku pa jesen takrat
v krošnjo vriše venček zlat.
/Zvezdana Majhen/ KOSTANJ 14.
Streho ima, a hiša ni,
kup sena pod njim leži.
/Anja Štefan/ KOZOLEC 15.
Za pusta jih jerbas
in pol naredim,
ciganke in kralje
z njimi gostim.
/Zvezdana Majhen/ KROFI 16.
Stekleno snežene
krasijo rob streh,
ko zima uvene,
so luža na tleh.
/Zvezdana Majhen/ LEDENE SVEČE 17.
V vetru pomladnem –
kot prave baletke –
se zibljejo, plešejo
drobcene cvetke.
Bel venček si spletem –
kako si ugajam,
ko se po beli preprogi
sprehajam.
/Brigita Kobe/
MARJETICA 18.
V decembru je prvi
za njim sta še dva –
enako prijazna
in dobra moža.
/Zvezdana Majhen/ MIKLAVŽ 19.
Iz luknjice pogleda:
le kaj tako diši?
Bi rada šla po sirček,
pa mačke se boji.
/Anja Štefan/ MIŠ 20.
Na zapeček sede,
brez vretena prede,
prede venomer,
preje pa nikjer.
/Oton Župančič/ MUCA 21.
Na veji visi
pol miš in pol ptič,
ponoči leti,
podnevi pa nič.
/Anja Štefan/ NETOPIR 22.
Na nosu čepijo,
pogled nam ostrijo
/Tone Dodlek/ OČALA 23.
Požeruh sem, ni mi para,
ne izbiram si jedi,
vse pogoltnem in obližem
kar je suho in gori.
/Tomaž Vrabič/ OGENJ 24.
Tam so klopce,
ptice in stezice
pa peskovnik za potice.
/Tone Dodlek/
OTROŠKO IGRIŠČE 25.
Kdo se brani na vse viže,
kadar kmet ji volno striže?
/Anja Štefan/
OVCA 26.
Srebrnosiv kožušček
pojavi se v temi,
kot veverica pleza,
a veverica ni.
/Anja Štefan/
POLH 27.
S hiško na rami potuje,
s slino poti zaznamuje.
/Nina Mazi/
POLŽ 28.
Četudi potuje,
je vedno doma,
za sabo sled pušča,
rožičke ima.
/Milena Batič/ POLŽ 29.
Kar sam
si vodo nalije
namesto človeka
posodo pomije.
/Nadja Jakomin/ POMIVALNI STROJ 30.
Za vratom jo nosim, zato vsakdo ve, da sem učenec
prvega be.
/Zvezdana Majhen/ RUMENA RUTICA 31.
Kako se reče posušeni travi,
ki kmet v hlevu kravam jo nastavi?
/Anja Štefan/ SENO 32.
Kaj je to,
je zmeraj sito in vendar zmeraj predrto, lačno.
/Ljudska/ SITO 33.
Včasih žarke
meče v svet,
včasih pa jé
sladoled.
/Milan Erič/ SONCE 34.
Na daleč oznanja svojo modrost,
ko sredi noči se oglaša čez gozd:
hu-huuu, hu-huuu, hu-huuu.
/Anja Štefan/ SOVA 35.
Hitro teče, pa ni zajec,
travo pase, pa ni krava,
če te sliši, brž pobegne,
skriva gozdna jo goščava.
/Anja Štefan/ SRNA 36.
Včasih so kmetje s konji orali.
Kaj bodo raje danes vžgali?
/Anja Štefan/ TRAKTOR 37.
V šolo hodi od takrat,
ko je bil še rosno mlad.
Dokler se ne upokoji,
nas sprašuje in uči.
/Zvezdana Majhen/ UČITELJ 38.
Ponoči se smuka
okoli luči,
še krilca si včasih
ob njej zasmodi.
/Anja Štefan/ VEŠČA 39.
Kadar kuhaš, pereš, piješ…
me gotovo rad imaš.
Ko poplavim polja, mesta,
pa pred mano trepetaš.
/Nadja Jakomin/ VODA 40.
Kadar praznuješ
svoj rojstni dan,
z željami popišem
kar celo stran.
/Zvezdana Majhen/ VOŠČILO (voščilnica) 41.
Dobro nam znana
opojna cvetica
s trni prekrita,
je vrtna kraljica.
/Elvira Maličev/ VRTNICA 42.
V tubi čaka,
da ščetko zajaha.
/Tone Dodlek/ ZOBNA PASTA 43.
V ustih pleše,
zobke češe.
/Tone Dodlek/ ZOBNA ŠČETKA 44.

Beli sneg zapadel za božiček veselo otroke obdari
z darilom ki jim prinaša srečo
vendar morejo biti zelo pridni .
A porednim otrokom samo reče dober dan
potem odputuje drugam ter jim noče dati darila .
Zato božičkove sani z jelenčkom pridno delajo celo leto .

Božiček – Otroška pesmica (otroskapesmica.si)

Tukaj je ena pesmica

Lp

New Report

Close