Pesmica: John marion iz LOndona…
Joj, a katera pozna tole: John marion iz Londona, je lenuh, potepuh, vedno dela tup tup tup…
Pojem jo mojemu pikcu in pri tup tup tup, ko ga po rokicah pokcam, se smeji, da dol padeš. Problem je v tem, ker je naprej ne znam, vem, da sem jo pela kot punčka. Moj me je obtožil, da sem si to blesarijo izmislila, pa ni tako. Pravi, da nima ne repa ne glave, sploh je ne jaz ne starejši ne smeva več pet na glas, ker ga nervira.
Če katera ve naj mi napiše besedilo in pa zakaj smo jo sploh peli, vem, da se je nekaj tudi ploskalo ali nekaj podobnega.
Pa pa
John Marion iz Londona,
je lenuh, potepuh,
vedno dela tup, tup, tup,
vedno dela tup, tup, tup.
Oh (beri ow), one, two, three,
en, dva, tri.
Mi smo stali v krogu in se tepli po dlaneh. Tisti, na katerega je prišla zadnja beseda “tri”, je moral naslednjega udariti po dlani. če je zgrešil, je izpadel, če pa ga je zadel, je izpadel tisti drugi. Tako se je krog manjšal, na koncu sta ostala le dva in čisto na koncu smo dobili zmagovalca.
Upam, da ste kapirale, kaj sem hotela povedat.