pes v kampu
Zdravo,
mene pa zanima, kako je biti s psom v kampu. Kje je čez dan, je nekdo z njim v senci pri šotoru, je na plaži? Kako je z lulanjem in kakanjem, kam ga vozite. Ga zvečer pustite privezanega za drevo za kakšno uro ali ga vzamete s seboj (problem je, če se boji hrupa!)? Kako prenašajo vročino?
Kaj je potrebno storiti, da ga lahko peljem preko meje?
No, če se komu ljubi kaj napisati, bi bil zelo vesel. Odločam se, da bi šel letos na morje, ker že par let nismo bili (zaradi psa seveda).
lep pozdrav!
Mi smo lani bili na morju v kampu z našim takrat 5 mesečnim psom. Pravzaprav je bil vedno z nami. Na plaži v senci, na sprehodu – kakce pobiraš in ni težav (paziš, da ne lula na šotore ali prikolice). Ko smo šli na večerjo (redko), pa je počakal v prikolici (ampak , če ga je strah bo to problem). Vedno naj ima dovolj za pit (zraven smo imeli plastenko z vodo in posodico in smo mu večkrat ponudili.
Za preko meje z Hrvaško mora biti pes cepljen proti steklini in 14 dni prej zdravniški pregled in tako pridobi tudi potni list.
Lep dopust želim!
Ester
Jaz že 6 let kampiram skupaj s svojim psom. Na plažo gre z nama, res da poiščeva bolj samotne plaže, da ne skače ravno vsem po brisačah, je pa zato lahko potem tam spuščen in čofota po mili volji. Vedno vzameva s sabo hladilno torbo v kateri je pijača za psa in za naju, seveda skledo zanj, vrečke za pobirat dreke, čeprav se mi včasih za malo zdi, ker vedno najdemo več človeških drekov kot pasjih v grmovju.
Prikolico imamo vedno tako, da ima pes dovolj sence, če mu je ful vroče pa se zavleče pod prikolico – tam je vedno ful mraz – in tam spi. Načeloma morajo biti psi v kampu privezani. Naš je odvezan samo kadar je nekdo z njim pred prikolico, ker ga drugače kaj kmalu zamikajo kosila sosedov. Sej ne da ga ne bi marali – še preveč ga imajo radi in ga nahranijo z vsem mogočim (zato je pač privezan). Kupila sem si 10 m špago prav za ta namen.
Če greva zvečer v mesto gre z nama. Sprehodi – odvisno kam greste. Vedno se najde kakšen gozdiček ali sprehajalna pot, samo najdti jo je treba. V Zeleni Laguni npr. je ob obali pot čisto do Poreča (približno 1 ura hoje v eno smer), skozi gozdičke, čez travnike in nasade oljk, samo na kolesarje je treba malo pazit. Podobno se najde tudi drugje.
V kampu se pozanimajte, če jemljejo pse, ker jih povsod nočejo. Kjer pa jih pa je ponavadi kar lepo poskrbljeno (v zeleni laguni npr. je v kampu tudi tuš za pse, koši z vrečkami za pobirat drekce,…).
Če pa se zgodi, da ga ne morete vzeti s sabo, pa bo počakal v prikolici ali baldahinu. Pazite – jaz sem doživela kar veliko presenečenje, ko sem ga prvič zaprla v baldahin in je bil še preden sva se odpeljala že pri avtu – si je odprl zadrgo na vratih od baldahina. Od takrat pač počaka v prikolici – seveda s primernim zračenjem, da mu notri ni prevroče in s skledo vode.
Upam, da sem bila kaj v pomoč, LP
Hvala za odgovore. Kar se lulanja in kakanja tiče pa je jasno, da pobiraš drekce. Imamo psičko in gre vedno proč s poti, ko mora opraviti potrebo. Ko bi to bilo potrebno storiti, ali greste do kakšne ograje, grmovja, ali pustite, da se kar med šotori? Tudi s kakci je tako, naša ima ponavadi bolj redko sranje, pa je včasih malo težko pobrati, zato je verjetno bolje, da se odmaknemo nekam na rob. Zanimalo me je samo, če so za to predvidena kakšna mesta, ali pa je to prepuščeno domišljiji posameznika?
lep pozdrav!
Je ze fajn, da psa na potrebo peljete malo stran od sotorov… Saj verjetno jo doma tudi parkrat na dan na sprehod peljete.
Pobiranje drekcev bo pa precej lazje, ce boste psici spremenili (zamenjali) prehrano. Iztrebki morajo biti kompaktni (s tem se tudi cistijo analne vrecke) in dobro je, da jih je cim manj. Ni dobro, da se pes npr. na vsakem sprehodu iztrebi trikrat. To pomeni, da hrane ne prebavi dobro.
No, pa smo spet pri drekologiji :-)))
S cim jo pa hranite?
Kar se kampiranja tice pa tako, kot je napisala doglover. Najprej se pozanimajte ali so psi v campu kamor nameravate dovoljeni (ce ne poiscite drug camp). Pes mora imeti v poletni vrocini vedno na voljo dovolj vode (za pitje) in senco kamor se lahko umakne. Se to – ne skacite okrog v najvecji vrocini med 12. in 15., rajsi se sprehajajte dopoldan in popoldan, ko je sonce malo manj mocno.
Potke za sprehajanje in malo bolj osamljene plazice pa se najdejo povsod. Predvsem imejte psa pod kontrolo, da ne bo skakal ravno okrg vseh sotorv, ko bodo na vrsti kosila in da ne bo na plazi potacal ravno vseh brisac in stusiral vseh, ko bo prisel iz vode.
m.
Naša domača psa sta v povprečju pol leta v kampu, do sedaj ni bilo nobenega problema. Prikolica je ograjena, tako, da sta spuščena. Vodo jima menjamo ponavadi vsako uro (ne glede na to, da je v senci), le redko na dve uri.
Sama prihajam na obiske še s tretjo psičko, ki je pa mlada in hiperaktivna. Njo jemljem povsod s sabo, na plažo (izogibam se gneči), v lokale (kjer lahko sediš zunaj), pa tudi v gostilno (zmeraj sedim na terasi, tako, da ne moti druge). ZMERAJ vprašam, ali lahko psa pripeljem s sabo, in v večini primerov dobim pozitiven odgovor. Je pa res, da je psička navajena na take situacije, in pridno leži pod mizo, ponavadi jo ostali gostje niti ne opazijo.
Na sprehod jo peljem ven iz kampa, nikoli v kampu. Z avtom se odpeljeva na kak bližnji hrib(ček), kjer ima dovolj možnosti za laufanje.
Za prehod čez mejo mora biti pes cepljen proti steklini, čipiran (ali imeti vidno tetovirno številko) in pa evropski potni list.
Mogoče še to… poskrbite, da bo imel pes na voljo svežo vodo, in pa zaščito proti srčnim glistam.
Tudi nasi psi so preizkusili ze vecino kampov Istre in Dalmacije. Lani sta z menoj v sotoru dopustovali obe psicki. Starejsa je itak vsa navdusena nad kampi (prijazni sosedi, veliko prostora za igranje….), mlajsa pa je potrebovala nekaj dni, da je nehala ponoci rencati na vsak sum! :))))) Jaz psov nikoli ne puscam ne v sotoru, ne v prikolici. Povsod so z menoj ali s katerim od ostalih clanov. Mi resnicno uzivamo vsi uzivamo na dopustu! lp
Tudi mi navduseno kampiramo, vendar samo z eno od psick, ker se drugi kamp zdi cisto prehuda divjina in je treba ves cas potihem rencati na vse mogoce nevarne zadeve v tej hudi dzungli, cemur se doda glasno lajanje ob najmanjsih zaresnih premikih. ;-DDDD Ponoci pa jo itak skoraj frslok, vsakic ko se kaj premakne. In to psa, ki je prvi dve leti zivel skoraj sredi Kocevskega Roga! Prava mestna dama, ki se ji hrup kamionov zdi prava poezija v premerjavi s pticjim petjem.
Moram pa priznati, da so me lani skoraj vrgli iz kampa, ker sem enega gospoda obdelala, ko je s psom v galopu ob kolesu delal kroge ob dveh popoldan. Grrrrr!
Grammy je ves cas z mano, na sprehod hodimo iz kampa oz. turisticnega kompleksa, saj je ogromno potk, kjer lahko pes v miru opravi svoje. Lani sem imela sicer hude tezave najti kaksen kos, ampak mislim, da so letos to ze uredili. Sama se nikdar nisem imela tezav zaradi psov, res pa je, da ves cas pazim, da ne bi bili za koga kamen spotike. Na obmocju turisticnega kompleksa so ves cas na povodcu, razen izven sezone v zgodnjih jutranjih urah, pa se to samo na zelo preglednih delih. Cesar pa ne morem trditi za en kup Slovencev, ki psa sutnejo iz avta na recepciji in ga poberejo cez stirinajst dni, ko gredo domov. In to delajo tudi se potem, ko psu nekdo s krepko brco zdrobi celjust. Da ne govorim, kako strasno prijetno je, ko nekaj kosmatega strese hektolitre vode s sebe pol metra od mene. Ravno lani smo z usluzbenci kampa in nekaterimi dolgoletnimi dopustnikarji s psi ugotavljali, da se nihce od nas ne spomni, da bi bili kdaj problemi s psi, ki ne bi bili v lasti Slovencev. Sramota. No, pa so ze dosegli, da smejo psi v vodo samo se na dolocenih podrocjih plaze. Kar je seveda izzvalo strasno negodovanje ravno pri tistih, ki so bili vzrok za ta ukrep (beri: psa so navduseno namakali na delu plaze, kjer se od nekdaj zbirajo starsi z najmanjsimi mulcki, peso je veselo ‘reseval’ tuje otroke in posledica je bilo kar nekaj snete koze pri nekajletnem nadebudnezu in njegovi mami, medtem ko se je lastnik nekaj metrov stran mirno nastavljav soncnim zarkom z Laskim v roki in niti ni opazil glasnega dretja nedebudneza, ki ga je pes skoraj dobesedno dajal iz koze). Pa tudi v enem od hotelov so ze uvedli prepoved. Po nekaj zapletih s psi, naj bi sodu izbilo dno to, da je neka mrcina sobarico nekaj ur drzala nalepljeno na steno kopalnice, medtem ko so se lastniki veselo namakali v hotelskem bazenu.
So imeli pa lani tudi prav posebne goste z mucami na povodcih. Pades dol! Psa in dve macki na strike, pa so sli. Na plazo, na sprehod, na kosilo … Mi smo jih na zalost zamudili, bili pa so totalna atrakcija, tako da sem to izvedela ze na vhodu v kamp, pa na poti do prikolice se trikrat. 😉
Mi v kampu uzivamo, sploh spomladi ali jeseni, ko je kar nekako pravilo, da se zberemo sami pesjanarji.
Lp, Mojca
Pa pejte na Korziko, pasja nebesa, na videz pasji planet. Na večini kampov, v katerih smo bili (še brez psa) piše “Dog friendly”, redkokdaj kaj plačaš. Zelo zelo veliko psov turistov, ampak vsi kultivirani (lastniki, pa psi tudi). Ni pasjih drekov kot v Ljubljani ali Parizu, vse poberejo. Letos gremo spet, tokrat s psom. Komaj čakam…
lp
Ja, gremo z avtom. Do Livorna je cca 500 km (avtocesta od Ljubljane do pristanišča) potem pa še 4 ure trajekta. Kateri kamp? Nimam pojma. Lani smo kruzali in smo bili v štirih. Povsod so bili psi dobrodošli. Priporočam pravilo, manj zvezdic kot ima kamp, boljši je. Več zvezdic pomeni bazene, zabavišča, restavracije ipd. Kampi z eno ali dvema zvezdicama so ponavadi majhni, sanitarije (urejene!), topla voda… Saj bi ti enega ali dva svetovala, ampak privat, ker sta oba majhna, pa si ne bi delala preštevilne konkurence 😉 .
Malo poguglaj in najdeš svašta (tako da priporočil, še zlasti od mene, ki me ne poznaš, ne potrebuješ), ker kampov je res veliko, pa še cenejši so kot na Hrvaškem. Sicer nimam nič proti Hrvaški, da me ne bi obtožil antipropagande; da je ceneje, povem samo zato, da bi si lažje predstavljal. Veliki kampi z zvezdicami so dražji (tudi 2x od majhnih) in nagužvani. Kdo ve, kakšna je tu logika?
Kakšnega psa pa imaš? Mi imamo ZP, psičko.
lp
kiri
Mi našo psičko (velika, 5 let) vsako leto vozimo s seboj na morje, v kamp, kjer imajo dovoljene živali in njihovo bivanje tudi dnevno zaračunajo
😉 Hodimo na Krk in nimamo problemov, da bi kdo kaj težil. Za čez mejo potrebuješ potrjeno knjižico o cepljenju s sliko in to je to.
Nismo taki, da bi cele dneve ležali na plaži, ker imamo prikolico relativno blizu morja. Zato smo večino časa ob prikolici. Psička ima vedno na razpolago svežo in hladno vodo v senci. Na morju pa ji dajemo za jest samo briketirano hrano, ker ima velikokrat drisko, ker zeloooo rada plava in ob tem popije kar nekaj slane vode, pa se ji ne da nič dopovedat prve dni, da voda ni za v usta. Pogruntali pa smo poseben nagobčnik, ki ji ga damo, ko gre v vodo, če ima zelo tekočo drisko, da jo malo omilimo.
Drekce seveda pobiramo. Vedno imam s seboj dve vrečki in pobrano takoj odvžem v kanto za smeti. Sva pa s fantom pogruntala krasen sistem, kaj naredit, če ima tekočo drisko in se tega nikakor ne da pobrat s tal. Fant počaka, da se psička nastavi v položaj, za kakanje, se ji neopazno približa z odprto vrečko in dama se pokaka v vrečko! Samo še zapremo jo in odvržemo. Zelo ekološko in čisto 😉
Vedno, ko pride iz vode, gre kakat in nemci so imeli lansko leto pravi šov, ko so kar čakali, kdaj bomo izvajali ta trik. So se smejali ko pečeni mački, midva pa z njimi, kaj pa češ :)))
Kar se sence tiče, s tem nimamo problemov, ker je veliko zelenja. Najbolj hladno pa je pod prikolico, kamor se najraje uleže. Vročino premagamo s tem, da gremo večkrat z njo do morja in že od daleč teče vanj. Če ji je zelo vroče, se pa že sama začne premikat proti obali in prosjači s cviljenjem 😉 Vstaneš in greš gledat, kako bo veselo plavala 😉
Kot sem zgoraj prebrala, je treba bit pa res pozoren in jaz vedno pazim, da ne odplava k kakšnemu plavalcu, ker bi ga lahko opraskala, nevede. Ima dolge noke in tik tak ti lahko prisloni krempelj na kožo, kar pa ni najbolj prijetno. Ampak smo se že navadili, kako se plava ob njej in tudi posluša, če rečeš, naj plava stran. 😉 Me pa prav zanima, ali obstajajo posebni copatki za v vodo, da bi bili vsi brez skrbi pred kremplji?
Če gremo recimo v trgovino, jo privežem k prikolici in spančka naprej, je že navajena, da zna tudi sama počakat tam, itak gremo vsako leto na isti prostor in že pozna teritorij in ga čuva, kot domačo hišo 😉
V kampu uživamo, ker je tudi ona mirna in zadovoljna. Zelo je rada na Krku, ker plavanje dobesedno obožuje, pa tudi druge pse, ki prihajajo v kamp, da se malo lovi z njimi, ko jim damo to možnost 😉
Drugače pa je povsod z nami, nimamo problemov s tem.
tam kjer sem bila jaz lani (blizu Pule), sem imela obcutek, da samo jaz pobiram kakce – ker jih je bilo polno. res pa je bilo celo naselke zelo umazano, smeti povsod, po moje tudi podgane … mi je zanimivo, da ste psa naucili, da plava stran. nas prejsnji pes je namrec ponavadi priplaval do tebe, potem pa se utrujen s tacami naslonil na tvoje rame ali – ce si bil malo nepreviden – na hrbet. in ja, cutiti na hrbtu pasje kremplje ni ravno prijetno. Beno pa ostaja na obali, vlece iz morja morske kumare in jih potem mece okrog. 🙂
UnderEja napisal:
> Sva pa s fantom
> pogruntala krasen sistem, kaj naredit, če ima tekočo drisko in
> se tega nikakor ne da pobrat s tal. Fant počaka, da se psička
> nastavi v položaj, za kakanje, se ji neopazno približa z odprto
> vrečko in dama se pokaka v vrečko! Samo še zapremo jo in
> odvržemo. Zelo ekološko in čisto 😉
>
U, hudo :))) Tole bi pa pri Buči, ki mimogrede tudi blazno rada teži s pitjem morja, bolj težko delovalo čisto! Ona namreč curek morske driske med konstantnim vrtenjem usmerja malo više :). Se raje umaknemo izstrelkom!
Maša