Pes ugriznil otroka
Mislim, da ne gre za napad na Puja. Ampak za napad na “Jezno mamo”. Ker, to lahko priznaš, je z vsakim novim postom razrila nekaj bolj šokantnega od prejšnjega posta – o fantu, ki je lastnik tega psa. In zato je vse skupaj tudi meni sumljivo. Napad pa na koncu zato, ker nas očitno nekaj misli, da je to izmišljena zgodba. In ne zato, ker je drugače Pujeva zgodba. Ali pa če bi bila od tvoja, moja, od kogarkoli. Pri takem dogodku bi, mislim – vsi ravnali isto. Ne glede čigav je otrok. Ampak tole pisanje pa… Ne vem, no. Pu ne poznam osebno, vem pa iz foruma, da mora biti krasna oseba in skrbna, res skrbna mamica. In mislim, da ne bi skozi celo dopoldne posedala v službi ob očitno nič dela (vsaj veliko je pisala na forum, očitno ima čas), ampak bi se raje posvetila svojemu tako ljubljenemu (kar smo velikokrat imeli priložnost uvideti) sinu. Pa Pu bi se, predvidevam – kasneje, ko se je razkrila, prijavila in pisala pod svojim nickom.
Ne vem, še vedno ne vem. Vsekakor je vseeno, čigava je zgodba. Če je resnična, je tu kup nasvetov kako postopati. Če je pa izmišljena, me je pa groza, do kam seže domišljija posameznikov. Vsekakor upam, da je to na konec koncev res le provokacija.
Kot si napisala, da nisi sigurna – upam, resnično upam, da ni to zgodba naše drage Pu, oz. njenega sina. Kot tudi upam, da ni to in ne bo zgodba kateregakli otroka. Pa naj bo Pujin, tvoj, moj ali od XY…
Srečno vsem!
Naj se ti na tem mestu prva opravičim za “napad”. Mislim pa, da je do tega prišlo zato, ker enostavno ni za verjeti, da gre tu za Medvedka Puja. Sama te osebno ne poznam, in mi je bilo sprva malo mar, kdo se skriva pod nickom. Potem pa ta oseba z vsakim novim postom navrže šokantnejše informacije in se prične izdajati za našega Medvedka Puja. Stil pisanja popolnoma drugačen,… OK, saj je vseeno. Mislim, da bi večina odreagirala tako kot je – sprva ponudila tolažbo in kakšno konkretno informacijo. Potem se je pa res začelo razvijati v slepo smer… In so pač prišle do tu, kjer so…
Res se je to zgodilo tebi in tvojemu sinu. Želim mu čimprejšnje okrevanje in tebi, da bi bila lahko čimveč ob njem. In seveda, da uspete zadevo rešiti kar se da mirneje. Verjemi pa, da bi to zaželela vsaki, ki bi se ji pripetilo kaj takega. Žal pa je (tudi tukaj gor) vse preveč takih nateg, tako da – človek včasih res posumi…
Želim vam – tebi in tvojim – čimmirnejše dneve. Srečno! In oprosti še enkrat, ker sem pomislila, da gre za bolno provokacijo.
Piše vam netopir, ki so ga skrbi postavile na glavo. Eno veliko srce mi je danes svetovalo, da naj vzamem kak persen ali kaj podobnega pred spanjem, pa enostavno takih stvari ni pri naši hiši. Včeraj zvečer so se mi razbila rožnata očala. Vso moje današnje pisanje je krik in obup mame – jezne mame. Zakaj Jezna mama, zaradi vseh tistih postov, ki namigujejo na nateg in podobno. Bi to napisale, če bi bil podpisan Medvedek Pu? Bi imele takšne pomisleke? Za čisto vsako besedo Jezne mame stojim. Pisala sem iskreno in resnično. Tudi stavki Medvedka Puja ne bi bili drugačni. Je pomembno, da sem pred tem bila v vaši družbi eno leto ali sem čisto nova kot Jezna mama? Izliv vsega v meni je bil izliv mame in želela sem odgovor mam. Tu sploh niso važni nicki. Nisem uporabila drugega nicka, da bi se skrivala za besedami žaljivkami ali zasmehovanjem in čim negativnim. To ni v moji naravi. Zelo razumem kaj je enkrat napisal Primož ravno v temi o spremembi nickov, pa ne tistih, ki to zlorabljajo. Bi bilo pod včerajšnjim postom Kdo gre na Pag, ki ga je odprl Primož toliko odgovorov, če bi bila podpisana Jezna mama? Saj sem razumljena kaj hočem povedati kajne? Lani v mesecu oktobru sem sama na svojem nicku Medvedek Pu iz čistega mira doživela eno tako negativno invazijo postov, ki so bili še isti dan zbrisani. Vsega nisem niti utegnila prebrati. Me lahko mast kurja zdaj katera od mam in žena razume čisto brez svojega in mojega nicka kaj vam hočem povedati? In zakaj se ne bi tudi Medvedek Pu razjezil. Vas ta dogodek ne bi spravil s tira. Ob taki uri vedno kar sladko spim. Danes ne morem. Bi se kar tako čez noč lahko pomirili? Čisto vsaka beseda, ki sem jo napisala je resnična. Bog mi je priča. In kdo bi se s takimi stvarmi hecal. Ni samo ugriz psa v navezi je toliko vprašajev in vsega kar mi ne da spati. In moj avgustovski odklop od foruma. Vsi pišemo prostovoljno. Tudi jaz imam pravico do odklopa. Torej pomeni samo v primeru, če grem na dopust? Pa tako sem se že videla v predalčkanju omar in duše … pa je veter zapihal drugače. In danes tako in tako od mene ni bilo nič v službi, bi vi zmogli biti zbrani in preudarni? Pri mili volji nisem in ne morem sedaj iz svoje kože. In poznalo se je danes tudi doma v družini in na dvorišču. Tam danes ni bilo žive duše. Kaj lahko naredi trenutek, te ponese v višave ali zabije v zemljo. Dejstvo je pa, da si v vsem tem vendarle sam ali družina sama. Nihče ti ne more tega odvzeti. Danes sem fizično trikrat bruhala, še vedno imam v želodcu kamne – takšnega pritiska se ne spomnim leta nazaj. Na nek način sem pa tudi besedno dala vse ven iz sebe tukaj na forumu. Marsikateri odgovor mi je dal misliti ali je potrdil moje strahove ali mi odprl nova razmišljanja. In kot Medvedek Pu sem lahko koga “razočarala”, “opeharila” ker sem v pisanju Jezna mama? Naenkrat ni več važno bistvo pisanja. Na jok mi je šlo ob branju. Me lahko kdo razume kako nemočno se počutim in v strahu? Pa naj si bom xy ali Medvedek Pu. In Nika ja vse skupaj je bolno -točno to kar si napisala, samo moja družina se s tem spopada in moj otrok je v to vpleten. Pa je čisto vsaka beseda resnična ŽAL, tudi jaz tako molim dobro energijo, da bi bilo drugače. Torej ne bi bilo pomislekov in bi bilo drugače, če bi bil podpisan Medvedek Pu. Potem bi se post odvijal čisto v drugo smer.
Medvedek Pu – Jezna mama
SKORPION mi še vedno ponujaš svoj mail?
Sevenofnine – se ti zdi da je zmeda nastala zaradi Medvedka Puja? In tvoj in moj odgovor je v tvojem stavku: tudi sama sem mama. Samo to sem želela mama – mamam čisto brez obremenjenosti nickov. Me bo zato kdo “obesil” ali imel “manj rad” kot Medvedka Puja … Danes me je tako imelo, da v vsem besu nad vsem kar se mi dogaja in tudi potem vsem tukaj spisanim, napišem “GAME OVER” in se poslovim – priznam iskreno iz srca.
Pu
Eni ta forum preprosto jemljete preveč resno. Vzemite tisto, kar vam paše, in pustite tisto, kar vam ne. Tole z menjavo nickov ali opuščanjem le-teh in glasnim razglašanjem tega (v slogu “tokrat z drugim nickom” ali “danes brez svojega nicka”) mi bo večna uganka, ker ne vem, kaj je to v bistvu sploh pomembno. Še večja uganka so mi vrle detektivke – kako le ugotovite, kdo bi se lahko skrival za nekim novim nickom? Včasih imam občutek, da nekateri tukaj na forumu živijo neko nadomestno življenje. Ah, saj bo.
Yo je lepo trezno napisala, kako in kaj – in se zelo strinjam z njo. Pes ne sme ugriznit in pika.
Pu, takšne stvari so del življenja. Eni se morajo soočit s hudo boleznijo otroka, drugi s hudo poškodbo, tisti, ki imajo (imamo) srečo, pa s pobitimi koleni, pasjimi ugrizi, piki klopov, zlomljenimi udi in tu pa tam kakšnim bronhitisom ali pljučnico. Mislim, da ne bo hujšega – steklina je res tako redka, da kar dvomim, da bi jo tvoj otrok dobil, čeprav ni bil cepljen. Poskusi se umiriti že zaradi otroka, da ne bo tudi kasneje imel kakšnih travm zaradi psov – ker je res škoda, če se otroci bojijo načeloma tako prijetnih živalic, kot so psi. Razumem pa te, da te dogodek spravlja v bes, ker res ni bil potreben.
Pa še to: mene je tudi pri petih letih ugriznil sosedov pes, ki me je dobro poznal (ostala sta mi dva šiva), čez nekaj let pa je sosedovemu sinu, se pravi tako rekoč lastniku, tako razmesaril nogo, da so mu jo komaj rešili. Zanimivo je, da je šele takrat moje starše prav stisnilo. Kljub vsemu upam, da se temu mulcu, ki tako grdo zlorablja svojega psa, ne bo zgodilo kaj podobnega in da ga bo zadeva vsaj malo izučila.
Ostani z nami!
Veliko postov je bilo, morda še kakšno površno branje, slab dan… Verjamem in resnično obžalujem, da je bi tvoj dan poln žalosti in razočaranja, prav tako ne znam ponuditi prave tolažbe.
Naj Božji blagoslov izbriše vse temne sence včerajšnjega dne in tebe, tvoje najdražje ovije v radost, otročku zaceli vse rane, tebi dragi Medvedek Pu, pa naj nakloni čimveč miru in ti pomaga še naprej hoditi po poti, do kateri si stopala.
Sorry, pisati pač ne znam, želje pa so kljub temu iskrene. LP, Kristjana
Ej Nika nikomur se ni potrebno opravičevati, mene najbolj boli da so dejansko na forumu pod nicki mame, ki se jim, ko nam morda bolj in podrobneje opišejo situacijo ne verjame in se že sprašuje kako ima voljo in čas pisati … se lahko postavimo v kožo take mame? Če je njej v tistem trenutku ventil tisto pisanje in pogovor in klepet z nami in zato ne bo potrebovala “persena” je že bila nudena neka pomoč … Pri bolnih provokacijah pa je itak na zgubi tisti, ki jo napiše. Ker dobro se z dobrim vrača. Slabo pa … Tudi če ste vse dali od sebe za odgovor in se potrudili – niste na zgubi … in čisto vsi pod tem postom – čisto vsi niste nikoli napisali drugega nicka … velikokrat se kdo podopiše: danes pa drugačen nick … jaz ga čisto čisto razumem in nikogar ne obsojam. Drugo pesem pa je sprememba nicka v uporabi žaljivk ali da si kdo koga privošči.
Pu
Pu, tole bo na tej temi zadnji post z moje strani.
Sama si na koncu napisala: “Drugo pesem pa je sprememba nicka v uporabi žaljivk ali da si kdo koga privošči.” Žal je takih postov tu gor vse preveč. In tako se je bral tudi tvoj post – na koncu. Še enkrat se opravičujem za nejevero in dodajam, da bi VSAKI mami, ki jih doleti to (ali kaj drugega groznega) napisala isto. Pa najsibodi tvoj nick, ali nick katere druge. Če ne bi videla indicov za provokacijo, bi vsaki napisala isto (to sem npr. storila tudi dober teden nazaj, pa nimam pojma, kdo je “mk”).
Bodite v miru…
Ja res mi je iskreno žal, da sem zagrabila na namigovanja, da gre za nateg. Enostavno se mi je zdelo čudno, da bi se kdo v takem primeru lahko “šalil”. Ne, zmeda ni nastala zaradi Medvedka Puja, ampak zaradi namigovanj, da gre za nateg. Moja napaka, ker sem si dovolila tako reagirat.
Upam, da boste čimprej okrevali. In, da malček ne bo imel kakih posledic. Za mulca s psom, bi bilo pa fino, da ga doleti zaslužena kazen.
Jaz bi se posvetovala s pravnikom.
Lep pozdrav in brez zamere.
Medvedek Pu, se iskreno opravičujem, ker sem resnično verjela, da gre za provokacijo. Kakorkoli se boš na koncu odločila, te lepo prosim, da zelo podrobno prebereš dokumente na povezavi, ki sem ti jo dala zgoraj. Vsi so iz naše, slovenske sodne prakse in mislim, da boš dobila vsaj približen vpogled v to, kako se takšne in podobne zadeve tretirajo in rešujejo na sodišču.
Glede strahu in premagovanja le-tega pa še vedno velja, da mi lahko pišeš na mail.
Lp, Yo
Kikica,
trdno verjamem, da bo z nogico otroka vse vredu, da mu bom sčasoma uspela razložitit, da v bistvu pes sploh ni bil toliko kriv … to je sedaj nekaj kar me ne skrbi toliko kot me skrbi varnost mojega otroka nadalje. Kar panika me zagrabi ko pomislim, da bi lahko še kaj naredili. Nimamo opravka z nekom sebi enakim in da bi se zgodilo res po nesreči in bi lahko sedli za mizo in se pogovorili. Kar se je dejansko zgodilo se je iz objestnosti in namerno. Lastnik je psa spustil nalašč na otroka. Policiji je rekel, da mu je padla vrvica iz rok. Strah me je še kakšnega nadaljnega izpada ali izbruha tega fanta iz njegove čiste zabave ali česarkoli. Saj mu ne vidim v glavo koliko si je recimo sedaj vzel na piko mojega sina. In nihče si ne more zbirati soseščine. Prisiljen si živeti v sožitju tudi bolj črnimi oblaki in tudi življenje je takšno. Otroka ne moremo zaradi njihove pristonosti zapirati v stanovanje. Takšni ustrahovalni muloti so tudi v šoli na hodniku ali celo kak v kakšnem razredu. Sedaj se samo sprašujem kako pristopiti in se spopasti s tem, da bo za vse najbolje. Tožba mi zaenkrat ali pa sploh ne pada na pamet. Res vprašanje kaj bi vse še to sprožilo?
Pu
Še moja plat tvoje zgodbe. Meni je vseeno, če si spremenila nick. Brala sem vašo nezgodo in vse odgovore. Vse do posta, kjer je bil podpisan tvoj nick. Hallo! Spomnim se tvojega poslovilnega posta, da se vidimo septembra. In prva misel je bila,da si nekdo res predrzno nesramen “sposodil” tvoj nick. Ti si na dopustu. Ker nam sicer vsak dan pokloniš kaj lepega. Nedolgo nazaj se je ravno na tem forumu zgodilo, da nas je nekdo preizkušal v odgovorih. Ti pa si na dopustu. Ti je tako kaj lažje razumeti mojo ogorčenost nad nekom, ki se v tvoji odsotnosti podpisuje s tvojim nickom? Menim, da je krivda tvoja. Ker mama je res mama in vseeno je kakšen podpis ima. Če je zgodba resnična, kot se je izkazalo v tvojem primeru vsi na forumu delimo žalost s teboj.
Osebno bi pa stopila do fanta, ki ima psa in bi se skušala z njim prijazno pogovoriti. Toplo in iskreno. Preseneti ga z nečim, česar ni navajen. Tudi najbolj bednega vprašanja…kako si danes? In nasmeha.
Lp
Pozdravljena,
žal mi je, da posta nisem odprla včeraj, ker bi ti mogoče lahko svetovala, saj je imela pred nekaj leti moja sestra podobno situacijo. Našega Matjaža je na poti v šolo ugriznil pes. Po obrazu. K sreči bolj površinsko pa vendar. Domov je prišel okrvavljen in objokan. Pes je bil spuščen, vsi pa smo vedeli, kdo je lastnik. Vendar lastnik (ki takrat ni bil ob psu) ni priznal, da ga je ugriznil njegov pes. Zato smo morali Matjaža (po preiskavah in napotitvi dežurnega zdravnika) odpeljati v Celje na cepljenje proti steklini (čeprav je bil pes cepljen in mu tega ne bi bilo potrebno prestajati) Cepljenje se je ponovilo čez 30 dni. Nočem te strašiti, vendar je bilo to edino cepljenje, ki ga je Matjaž težko prenašal (dobil visoko vročino).
Upam, da bo s tvojim sinkom vse v redu.
Vsekakor pa preveri, kako je z zavarovanjem vašega bloka, saj stanovanjsko zavarovanje (vsaj za privat hiše ta podatek drži) ponavadi vključuje tudi riziko ob ugrizu psa. Mislim, da nekako v okolju 200 m oddaljenosti.
Če želiš se mi oglasi na mail.
LP in čimhitrejše okrevanje. Držim pesti, da bo vsa zgodba kmalu samo majčken neprijeten spomin.
Dreja
Pozdravljena!
Najprej ti pošiljam en velik :-)))) na tvoj obraz in upam, da je danes kaj lažje (vsaj malo).
Ne vem, kaj naj ti sploh napišem po vsem tem …. groza…. sem že včeraj svetovala dvema naj se nehata tukaj prerekat…naj si odpreta svojo temo…
…dolgo sem verela, da si Pu, potem zmeda, pa post nekoga (?) v smislu, da ima preverjeno, da to nisi ti…pa bla bla
Pa saj je vseeno, dolžna sem opravičilo, za moj zadnji post, provokativen, …oprosti, ker sem podvomila, vendar tako je, kot je že Nika napisla, prevečkrat se morda res dogajajo provokacije…
Verjemi pa mi, da bi ti danes ponovno ponudila svoj mail, tudi če ne bi bila Pu, pač kdorkoli, samo mama, razočarana, jezna in prestrašena…to bi bil dovolj dober razlog, da moj mail dobiš.
Je pa res, da je zelo služben (se takoj prepozna, kje delam)….??? Ne vem…ali imaš ti morda malo manj prepoznavnega in ti lahko jaz prva odpišem???
Želela bi, da si piševa…
lp