Pes ugriznil otroka
Od jeze mi gre na bruhanje in jok. Mož je sedaj šel na policijo da mu dajo točne podatke o lastniku psa in naslov. Pristopiti moramo uradno. Otork je bil na prevezu in bolnica oziroma ta specialna enota laboratorija stopi v kontakt z ustanovo ki bo pregledala psa. Šele potem bo ukrepanje dalje. Ko dobim podatke bom skušala stopiti v kontakt z mamo tega fanta. Kup problemov jeze in besa brez veze. Res brezveze.
OK…
Spet se bom ugriznila v jezik.
Jezna mama, otroka bodo cepili proti steklini oz. so ga najbrž že, v roku enega meseca podo cepljenje ponovili.
Opazujte mesto ugriza, če opazite kakršne koli spremembe takoj k zdravniku (gnojenje, prekomerno otekanje, izpuščaje). Lahko vas potolažim samo s tem, da kljub temu, da pes ni bil cepljen proti steklini (kar bi seveda moral biti) je možnost te bolezni skoraj nična. Ponavadi se ugrizi ne končajo s kakimi dolgotrajnimi posledicami – bolezenskimi mislim, seveda pa je potrebno zdravljenje.
Resnično želim čim hitrejše okrevanje vašega otroka in pa čim manj posledic.
Lep pozdrav
Draga Jezna mama, te popolnoma razumem in podpiram v vsem. Take stvari se ne bi smele dogajati! Jaz bi na tvojem mestu tožila mamo, ki ga ni vzgojila.
Bom pa pokomentirala v stilu prejšnjega tedna:
Če bi starši malo več časa posvečali svojim otrokom, do tega ne bi prišlo! V tem primeru ne mislim nate, Jezna mama, pač pa na mamo fanta s psom.
In v vseh bodočih primerih:
Tudi naši otroci bodo enkrat mulci, najstniki in odrasli. Da do takih, podobnih in morda celo še hujših dogodkov ne bi prihajalo, posvetite se svojim sončkom, imejte jih radi in naučite jih prijaznosti in strpnosti!
jaz bom tale link nakopiral na forum “živali”, ker tam je mentaliteta čisto na glavo obrnjena…
Nekoč je neko dekle že pisalo o tem, da število “nevarnih pasem” narašča in da predvsem “zafrustrirani posamezniki” uporabljajo te pse kot orožje in ventil za frustracije …
predvsem bi se nekdo moral sistematično spravit na take “pasje lastnike” in jim sistematično pobirat pse…
Kar se pa tiče tiste debate, ki jo je sprožila histerična mama katere sin se je ustrašil mladiča, pa s to situacijo ni primerjave
Ojla!
Pogumno naprej! Otroku pa želim, da bi čimrej ozdravel in pozabil na to grdo izkušnjo. Vendar bo potrebno veliko časa, da bo premagal strah.
Res je žalostno, da je ta fant nevzgojen in brez z vseh manir. Na žalost je veliko takih. Za začetek nič ne ukrepaj; pusti si mesec dni časa, da se stanje malo umiri in potem se z možem pogovorita ali bosta šla v tožbo. V veliko pomoč ti je lahko obnašanje fanta po tem dogodku. Kako je reagiral, kako se je obnašal do otroka, tebe,…. in tudi do psa. Je obžaloval dejanje? Je priznal, da je sam kriv, ker je pustil vrvico???? Če bo pokazal kanček obžalovanje, se je brez veze spuščat v tožbo, ker so posledice lahko žalostne (sama si napisala česa te je strah) – nekateri ne prenesejo poraza in se bodo maščevali.
(In upam, da se bo na koncu vse dobro.)
Lep pozdrav!
Jazon, kaj sem pa jaz tebi naredila, napisala ali komentirala, da me “smeš” imenovati histerična mama!?
Potem bi lahko jaz tebi napisala nesramna in nevzgojena mamam!? Kako se počutiš ha?
Nisem imela namena primerjati moje izkušnje in izkušnje jezne mame, ki je mnogo mnogo hujša. Hotela sem samo povedati, da lahko že tudi kakšna takšna malenkost, kot se je pripetila mojemu sinu, pusti za posledico strah do psov. No, zdaj boš pa še verjetno mojega sina oklicala za histeričnega…
Ampak s tem se jaz ne mislim ukvarjat, ker pač nisi ne ti ne tvoj sin tema tega posta…sorry!!!
lp
Pa kaj se mi ves čas prav razumemo ko je moj otrok hotel iti mimo je fant psa še držal na povodcu. Ko se je naš otrok umikal čisto k robu ceste je ta šel s psom za njim in popustil – spustil povodec. V trenutku ugriza je bil pest prost sicer s povodcem okrog vratu ampak lastnik ga ni držal v roki. Šla sem že bruhat od vse jeze in nervoze in vsega in prosim ne se kregat. Samio frajerišili so se in namerno izzvali nesrečo. Tu ni dileme.
Misliš, da res? Namreč malo sem bila razočarana, ker sem mislila, da leti name…ne vem.
Sem pač človek, ki ne napada mnenja drugih in nimam navade nekoga kar tako poimenovati….ne vem kako grdo, ah…
Če ni mislila mene se ji za reakcijo opravičim, če je mislila mene, pa ostajam pri svojem mišljenju!
Lep dan še naprej!
Draga moja, zelo žalostno zate. Kako se pa sicer znajdeš v življenju? Nekako je ja treba ukrepat, če te kaj doleti! Saj res, če ne veš nič pametnega in se ti vse zdi samo prezapletena kolobocija, potem je bolje, da ne rečeš nič. Mislim, da zadeva vseeno ni nerešljiva, zato sem že prej napisala, česa po mojem ni pametno početi in kako se izogniti nadaljnim nevšečnostim.
Tale poba – zguba je pač žalosten primer. Ne mislim ga opravičevati. Ampak če bi se mogoče čez nekaj časa lahko mirno pogovorili z njim, mogoče mu našli kako zaposlitev (saj to je pravzaprav glavni problem: dolgčas, iz katerega izvirajo hudobije). To je moj predlog. Prvi. Drugi: policija ga bo itak obravnavala. Mogoče lahko dobi “po kazni” kako delo v javno dobro (v tujini to precej prakticirajo). Tako bi ga vsaj za nekaj ur na dan zaposlili. Tretja varianta: mogoče bi ga moral obravnavati psiholog, psihiater, ker taki tipi so malo nori. Večji problem pa bo potem, ko se vrne v vsakodnevno življenje in staro družbo.