Že nekaj časa razmišljam o nakupu psa ali posvojitvi psa iz zavetišča. Vse pogoje za psa doma imam, predvsem pa res veliko željo pa pasjem prijatelju.
Edina bojazen, ki me daje, je, da bi bil pač ta kuža cele dopoldneve sam doma. Od doma odhajam malo pred sedmo, domov se pred 16h ne vračam. Torej bi bil kuža 9 ur doma sam, včasih celo kake pol ure več.
Seveda bi imel kuža sprehod zjutraj, takoj ko pridem iz službe in zvečer.

Je to za psa sploh sprejemljivo? Kako imate drugi lastnik psov to urejeno, če ste tudi v službi?

Za odraslega psa ni to noben problem. Seveda potrebujejo aktiven sprehod zjutraj, pred odhodom v službo, in potem, ko se iz službe vrneš. Čas, ko je sam, pes prespi. Dobro je, če se mu pripravi nek prostor, kjer je navajen “počakati” na tvojo vrnitev, tam lahko ima tudi igrače, kakšno “žvako”, kong, napolnjen s priboljški itd.

Pri mladičkih se je potrebno prvo leto malo bolje organizirati, kot pri odraslem psu, predvsem v prvih mesecih, ko se ga navaja sobne čistoče, saj ne zdržijo toliko časa.

Ob prihodu novega psa si je sicer dobro vzeti nekaj dni dopusta, da psa počasi spoznaš s sabo, okoljem, navadami, rutino, ga uvedeš v pravila sobne čistoče in postopoma puščaš samega v stanovanju.

Kdaj pa mladiček, navajen sobne čistoče, lahko zdrži tako dolgo brez lulanja?

Ko bi imela psa, bi gotovo na začetku vzela nekaj dni dopusta, da se drug drugega navadiva, kuža pa seveda tudi na novo okolje.

Za mladička je 9 ur kar dolgo. Je odvisno. Nekaterim bi zneslo, drugim ne. Če je le možno, se je bolje z nekom dogovoriti, da pride 1x vmes in pelje psa vsaj na hitro ven.

Mi naše psičke čez dan ne pustimo brez možnosti za wc več kot 4 h, ponoči pa okol 7-8, razen če prosi za ven. V stanovanju nima kam iti, zato si pač delo, počitnice, prosti čas in ostalo organiziramo tako, da je čez dan vsaj na vsake 4 h zunaj. Še to se mami zdi preredko, samo glede na to, da smo jo kdaj peljali ven tudi po 2 ali 3 urah in ni bila kaj dosti navdušena nad lulanjem in kakanjem, smo določili nekje na vsake 4 h.
Smo imeli s prejšnjim psom slabo izkušnjo. Vozili smo ga ven samo 3x dnevno in je pri 5 letih hudo zbolel na ledvicah in umrl. Sicer ne morem trditi, da je billo to neposredno povezano s pogostnostjo možnosti za lulanje, ampak nismo hoteli tvegati.
Za ljudi, ki živijo v blokih oz. imajo psa v hiši in ga zaradi obveznosti ne morejo pogosto voziti ven, se mi zdijo dobra ideja pasji sprehajalci. Če nekdo recimo dela in porabi za službo ter prevoz do službe in nazaj 9, 10 ur, potem lahko enkrat vmes pelje kužata ven poklicni sprehajalec. Ali pa recimo kakšen zaupanja vreden sosed, ki je že upokojen/brezposeln ipd.

Moja psa sta sama od 7:30 do 16:00, moj skrajni prihod domov je 17:00. Sama imam to urejeno tako, da vzdržujem disciplinirano rutino. Prvi sprehod je jutranji, takoj ko se zbudim. Dve uri kasneje se odpravim v službo in tik preden grem, skočimo še na kratko ven, toliko, da se polulata. Potem pa takoj po službi, najprej prideta psa na vrsto in gremo na dolg sprehod.

V tem režimu jima prav nič ne manjka. Pes ima rad nek ustaljen urnik in sta tega tako vajena, da ta starejši zna tudi šteti dneve v tednu in točno ve, kdaj je dovolj “delovnikov” in bo drugačen urnik za čez vikend, ko sta stalno z menoj. Vmesni čas sta v hiši in ga dejansko prespita in ne potrebujeta mašil, kot so igračke. Preprosto se izklopita za ta čas in vesta, da je treba počakat. Če slučajno vmes pridem domov in ju hočem peljat ven, sta oba povsem zaspana in brezvoljna 😉

Ti pa toplo priporočam, v kolikor si o tem že razmišljala, da posvojiš odraslega psa. Bo večno hvaležen in odličen pasji družabnik, pa še problemov otroške dobe ni. Ker zgoraj opisano si z mladičem res izredno težko privoščiš.

Živjo,
tu mi imamo psičko staro 1 leto in 9 mesecev in je sama od pol 8 ure zjutraj do 16.00 ure in ni nobenih težav. Zjutraj greva na sprehod da opravi svoje in potem že sama teži za domov. Takoj ko vidi da se odpravljam gre na svoj prostor in gre spat. Če kdaj med službo pridem domov, komaj vstane in sploh noče ven. So pa zato njeni večer in takrat gre rada ven na sprehod, še raje se pa igra in crklja. Moje mnenje je, da se pes prilagodi lastniku in njegovim navadam, tako, kot se v določenih primerih mora tudi lastnik psu.

Tudi moj kuža gre zjutraj na enourni sprehod potem pa do pol petih nič. Do treh spi potem pa se začne malo pretegovati in čaka da pridemo domov.

Jaz ga ob 5.30 spustim ven, da opravi svoje, potem pa je sam do 14.00. Če kdaj vmes pridem domov, me komaj pogleda, ker je ves zaspan, ne ljubi se mu niti rite dvignit. Tako, da on prespi celo dopoldne brez problema.

Živjo!
Tudi nas doma je mučilo tole vprašanje preden smo dobili mladička…..dopoldne večinoma ni bilo nobenega doma (fax, služba)…Ko smo psa dobili je bil star 2 meseca in ni zdržal z lulanjem in kakanjem, tako da sem imela polne roke dela ko sem prišla domov:) Je pa tudi lepo obdelal pohištvo, tako da tudi na to malo pomisli ko kupiš mladiča:) neglede na to koliko igrač smo mu pustili je zgrizel tudi ostale stvari (deke, lesene robove, sedežno, spraskal vrata…) najbrž je to odvisno tudi od pasme.Naš je kar živahen že po naravi-nemški bokser…Tako da si ga še zdaj ne upamo samega pustiti v hiši (zdaj je star leto in pol). Naredili smo pesjak za čas ko nas ni doma.Ko pa je zima (kratkodlaki pes) ga damo v zanj urejen prostor v kleti…..Če bi bili npr. v bloku pa si sploh ne predstavljam kako bi to funkcioniralo, tako da pomisli če imaš ti vse možnosti oz. je mogoče boljše da posvojiš malo starejšega:) (seveda pa nujno da so vsi mladički taki razbojniki:) )