Ena druga – saj sem napisala – spoštovanje mora biti obojestransko. Eno je povedati, če te nekaj moti – se pravi izraziti svoja občutja, kadar je to na mestu, drugo pa seveda kritiziranje in ukazovanje. Slednje je res nespoštovanje. Če pa je nekaj očitno narobe (kot npr. pes s hudimi prebavnimi težavami – vetrovi – prisoten v bližini mize, kjer ljudje večerjajo) pa se to odkrito pove oz. kot je michaelaa sama napisala – prosi, da bi se psa vsaj za čas večerje umaknilo iz sobe, pa to še ni nespoštovanje do gostitelja, ampak prošnja njemu, da bi spoštoval tvoja občutja. Poleg tega to sploh ni nobena nemogoča zahteva.

Zbodlo me je, ker se nekateri tukaj izražajo tako, kot da je glavno bogastvo žival in ne človek. S tem se ne morem strinjati, pa imam živali zelo rada in jih imam tudi sama.

Pa še to. Res je, da so ti bližje ljudje, s katerimi imaš nekaj skupnega, a ni nujno da imaš skupno vse. Vsaj moji prijatelji so raznoliki – z enimi delim ljubezen do živali, z drugimi npr. zanimanje za ročna dela. Vem, ko boš potrebovala ob sebi tolažbo, ki se bo nanašala na tvojega kužka jo boš iskala pri tistih izmed svojih prijateljev, ki so sami ljubitelji kužkov, to mi je jasno. Ampak to še ne pomeni, da ne moreš poleg takšnih imeti še kakšnih drugačnih prijateljev, ki jim živali niso tako zelo blizu. In nekateri se izražajo, kot da je točno to nemogoče.

Janica, če prebereš sporočilo michaele oz. micike, ti je najbrž jasno, da gre za pretiravanje.
Če bi pes res tako zelo prdel, bi ga že sami lastniki med kosilom in večerjo odstranili drugam in močno dvomim, da bi michaelaa ostala še na večerji, če je tako zelo prdel že pri kosilu (da ostalih neumnosti niti ne omenjam). In ker so to njeni prijatelji, je najbrž že prej vedela, da imajo psa. In čeprav takrat še ni prdel tako zelo :)), se ji je verjetno gabil že zaradi lulčka, dlake, gobca in vsega ostalega. Zakaj potem hodi tam, kjer je takšna svinjarija???
Vidiš, mene pa takšne neresnice in pretiravanja zbodejo.
In če je na takšen način izrazila svoja občutja, kot ga je v svojem sporočilu, potem bi jo gostiteljica upravičeno porinila skozi vrata. Če nekoga kaj moti, je edino pravilno, da to tudi pove, ampak ne na takšen način, kot je to napisala michaelaa – micikaa.

Jaz nisem nikjer zasledila ali dobila občutka, da bi kdo napisal, da je nemogoče imeti prijatelja, ki mu živali niso blizu. Nemogoče je imeti takšne “prijatelje”, ki imajo do živali tako nemogoče občutke in jih na takšen način tudi izražajo. Ko mi bo zaradi izgube katere od mojih živali hudo, od nikogar ne pričakujem, da mu bodo solze lile v potokih in da bo zraven mene umiral od žalosti. Pričakujem le malo razumevanja, ne pa obsojanja in zgražanja, da se jočem za “enim cuckom”. In če od nekoga dobim ravno to, … sorry, takšnega prijatelja ne potrebujem, pa če imava drugje še toliko skupnega. In če se peljeva v avtu in opazim na cesti ranjeno žival, pričakujem, da ji pomaga, pa čeprav mu niso blizu. Ne pa da mi reče, da naj ne zganjam panike zaradi napol crknjenega mačka. In ne, nisem obsedena z živalmi, tako kot rada pomagam njim, pomagam rada tudi ljudem. Zato mene zbode to, ko nekateri pravijo, da imamo živali raje kot ljudi. Ne, mi pa res takoj ko jih zagledam prirastejo k srcu, tako kot otroci. Pri odraslih ljudeh pa potrebujem čas, da jih vzljubim. Nekaterih pa videti ne moremo, kajne? :))

In čeprav sem sama človek, se ne strinjam s tem, da je največje bogastvo človek. Zakaj že? Zaradi vseh grozot, ki jih počne??? Meni so največje bogastvo meni ljube osebe, živali in otroci. In moj kuža mi več pomeni kot npr. sosedov Jožek ali sosedova micikaa. In tega mi ni potrebno posebej razlagati, kajne da ne?

Ena druga, razumem tvojo poanto. Ampak občutki so presneto subjektivna zadeva – očitno na ta problem gledava vsaka s svoje strani in pač začutiva kakšna sporočila drugače. Kaj je kdo mislil pa itak ve le sam.

Naj pojasnim le to glede mojega zornega kota prioritete človek – žival in človek kot bogastvo. V mislih imam človeka, vrednega tega naziva. Tak človek je po mojem mnenju vedno eno mesto pred živaljo. Kdor ni vreden tega imena je pa tako ali tako na dnu lestvice.

Janica napisal:

> Ena druga, razumem tvojo poanto. Ampak občutki so presneto
> subjektivna zadeva – očitno na ta problem gledava vsaka s svoje
> strani in pač začutiva kakšna sporočila drugače. Kaj je kdo
> mislil pa itak ve le sam.

Mhm, res je 🙂

> Naj pojasnim le to glede mojega zornega kota prioritete človek
> – žival in človek kot bogastvo. V mislih imam človeka, vrednega
> tega naziva. Tak človek je po mojem mnenju vedno eno mesto pred
> živaljo. Kdor ni vreden tega imena je pa tako ali tako na dnu
> lestvice.

No, tudi s tem pojasnilom se strinjam :). Čeprav so (vsaj zame) tudi živali bogastvo. Drugačno kot človek, ampak ravno tako neprecenljivo.

micike (in) michaele se lahko zgledujejo po tebi :))

Poglejmo resnici v oči. Mene ne bi nič motilo, če imajo prdečega psa,naj ga imajo, če pa bi mene povabili na silvestrovanje in bi mi pod nogami prdel tuj pes – ne, hvala lepa. Dobro, spusti enega in se prezrači, to se tudi pri nas zgodi na vsake toliko časa.Če pa vejo, da pes to počne neprestano in v tej smeri nič ne ukrenejo in ga ne odstranijo iz prostora, kjer so gosti, je pa to skrajno nespoštljivo do povabljenih. Pa naj bo pes 100x človekov najboljši prijatelj. Ne vem, zakaj potem vabijo ljudi, naj potem raje silvestrujejo s svojo prdulo.

točno tako.Kar sem napisala je res in na vse vaše odgovore ne mislim odgovarjat in se z vami prepirat, ker je itak brez veze.Spraševala sem če poznate kakšen DOBER NASVET proti prdenju…AMPAK NIČ OD TEGA NE ZNATE POVEDAT-SAMO NAPADAT.
No med tem sem dobila od veterinarja po telefonu NASVET KI SEM GA ISKALA, naj dajo psu LINEKS kapsule.Kupila sem jih,jih podarila PRIJATELJICI -včeraj dopoldan in danes mi je vsa vesela sporočila, da ne prdi več, naj le pridem spet na obisk.Seveda bi šla k njej vseeno, saj je moja PRIJATELKJICA a ne.
Pa lepo se imejte vse skupaj , če pa tudi Vaš pes prdi, pa mu le dajte LIN EKS.

Strinjam se z Janico, zelo lepo je napisala, o spoštovanju.

Se pa vsi malo premalo zavedate (oz. so se uporabna mnenja izgubila v debati oz. je debata šla v drugo smer), da gre pri tem psu očitno za neko nezdravo stanje in da kuža zagotovo ne uživa ob napenjanju in tem pregovorno hecnem početku – prdenju. Če od koga, je nespoštljivo od skrbnikov psa, da za psa ne storijo kaj več in so se sprijaznili, da pes pač prdi. Zanimivo, medtem ko nekateri razmišljate o tem, kaj je svinjak in kaj ne, in kako komu smrdi mednožje (psu ali ne psu), drugi razmišljamo o psu, ki zaradi očitno nepravilne oskrbe pravzaprav kar trpi.

To, da bi pa pes vedel, da je prdeti grdo …. no, ja… Sicer pa nekateri tudi pravijo: Moj je tako pameten, samo govoriti ne zna… 🙂

Maša

Jaz spoštujem in imam rada svoje prijatelje. In v težkih časih se je moj pes izkazal za mojega najboljšega, skoraj edinega prijatelja. Zakaj že bi potem na prvo mesto postavljala nekoga drugega?

So prijateljstva in so “prijateljstva”. Tistih drugih imaš lahko cel kup. A ko si na tleh, ugotoviš, da so povsem nepomembna. Tista prva pa so žal zelo zelo redka.

Še naša zgodba. Kupili smo psa in seveda smo nori nanj. In gremo čez par mesecev, pes je bil že iz male šole ven, ubogljiv, vzgojen in gremo mi na obisk k moževim staršem, pes seveda zraven, saj je naš član, saj vedo, da ga imamo. Pozvonimo , gremo vsi notri in že vidim tasta, ki gleda ko čuk in še moževo sestro, ki začne jamrat, samo pes pa ja ne bo šel notri… Zgodba se je končala tako, da so moji šli vsi notri, jaz pa zaradi užaljenosti, ker niso sprejeli našega psa šibala domov, ven iz bajte vsa objokana, misleč kakšna krivica se nam dogaja.

Minil je mesec dni, vsem je bilo neprijetno. Ker smo pametni ljudje, tega nismo omenjali, vsak je malo popustil, jaz sem pač dojela, da ne smem svojega psa vsiiljevat drugim, da je to naš pes, moj, kar pa ne pomeni, da ga bodo tudi drugje tako sprejeli kot mi in najbolj pomembno je to, da zaradi tega pa res ne smem biti užaljena! Oni pa so sprejeli psa pri nas, kar je meni čisto dovolj.

Zato gre naš pes v boks, če pridejo k nam obiski, ki mi pokažejo, da jim ni do psa, zato psa ne jemljemo na obiske, kjer vemo, da jim tudi ni za našega psa, skratka pes je naš in uživamo z njim, posiljujejmo ga pa nikomur več ne, ker je to zelo nespametno.

Kaj če bi meni kdo posiljeval svojo kačo, ki se je bojim na smrt, grozna mi je, njemu pa najlepše bitje na svetu ..no to je to!

Ne zameri, toda tvoj prvi post je deloval čisto drugače kot si mogoče hotela, iz njega sem jaz razbrala, da se ti pes gravža, da te je vse minilo, ne, da se ti smili in prosiš po pomoči!

Pa itak te jaz nisem nič napadala, celo obratno, napisala sem ti, da bi to motilo tudi mene, čeprav imam sama psa.

In tudi Lineks kapsule niso srešitev, menjat je treba hrano ali je narobe še kaj drugega. Kaj mu bo ves čas dajala kapsule?? Čim bo nehala bo enako, če mene vprašaš, mora zamenjat hrano, bog ve kaj mu daje za jest?! Če mu kupuje dobre brikete, naj menja le te-firmo, če mu daje hrano, ki jim ostane od kosila, naj neha s tem.

Bravo,točno tako je,ni nujno da morajo drugi ljubiti našega psa,dovolj je da ga ljubimo mi,ker je naš!!
Uživajte z njim,srečno.

Špela, ne govorim o neki specifični situaciji, ampak o načelni naravnanosti. Če ti v specifični situaciji najbolj pomeni vdan par očk, ki nemo z ljubeznijo zre vate, je razumljivo, da ne potrebuješ nikogar drugega. Če pa a priori v vseh situacijah postavljaš žival pred človeka pa to za moje pojme ni dobro.
Zakaj že? Ker so življenjske situacije, v katerih ti lahko pomaga le človek.

Za trenutke, ko si na tleh ne potrebuješ ne vem koliko ljudi, ampak enega samega res dobrega prijatelja. Ko si ok pa pride prav pisana druščina.
Ne vem, kakšne so tvoje življenjske izkušnje, ampak jaz imam enega prijatelja, ki mu lahko res zaupam in me niti v najtežjih stvareh ni pustil na cedilu in pa precej velik krog ljudi, ki jih smatram za prijatelje in mi naredijo življenje lepo. Enim zaupam več, drugim manj. Tudi živali so moji spremljevalci in mi popestrijo mnoge trenutke, a v najhujših stiskah se pač raje zatečem k človeku.

no tile odggovori so mi že bolj strpni in bolj pri srcu.

Ko na primer ta prijatelj umre.

Strpnost mora pač iti v obe smeri.
K meni lahko pride vsak, zaradi mene tudi takšen, ki se psov boji. Bodo pač zaprti. Ampak če mu tudi to ne diši, potem naj pač ne hodi oz. bom jaz prišla, če bom želela seveda, brez psov.
Mi je pa nesmiselno, da bi morala prenašati grde poglede in zmrdovanje v stanovanju, kjer jaz živim. Potem pač ni treba prihajati, a ne? Tako kot ne prihajajo moji starši oz. zelo poredko, enako kot jaz k njim ne hodim z živalmi oz. se prej dogovorimo.

Bravo Michaelaa, tako se dela !!!
No a ste vidle, ko vse veste, bi lahko svetovale lineks, namesto da napadate, žalite,ste brezobrazne itd…joj, saj se ne splača pisat.
Yo, za tebe me še posebej čudi da nisi svetovala lineksa, ko vse veš.

kot je ze napisano, sam linex problema ne bo resil. Pomagal bo zacasno, ko bo pa linx nehala dajati (v nedogld ga ne more dajati) bo stanje enako. Najti je treba vzrok, ki tezavo povzroca. Zelo verjetno je, da psu hrana, ki jo dobiva, ne ustreza. Zato sem ze takoj postavila vprasanje s cim psa hranijo.
m.

majcena, zanimivo, kaj vse tebe čudi pri meni. Če bi namreč pozorno prebirala moje poste, bi vedela, da nisem veterinar in zdravil ne svetujem, a ne? Kdo le je tebe napumpal? Razočarane gospodinje s sosednjega foruma mogoče?
:-))))))