Peptidi
Živjo! Zanima me, kakšno je trenutno stanje glede dostopnosti peptidov v Sloveniji, predvsem TB500 in BPC-157.
Ali je možno te peptide dobiti na recept pri zdravniku? Če to ni opcija, ali kdo ve, kje jih je možno naročiti oziroma kupiti (legalno, seveda)?
Hvaležen bom za vse informacije ali izkušnje!
Spoštovani!
Odgovor na Vaše vprašanje malce traja, ker ste me dobili nepripravljenega na to vprašanje. Omenjenih peptidov nisem poznal in sem si moral vzeti nekaj časa, da spoznam tematiko.
Naj odgovor strnem v nekaj točkah:
1. Kolikor lahko ugotovim, predpis omenjenih učinkovin v Sloveniji ni možen. Ne najdem jih niti v nacionalnem registru zdravil, niti na strani evropske agencije za zdravila (https://www.ema.europa.eu/en/homepage)
2. Prišel sem do nekaj znanstvene literature na temo omenjenih peptidov, na podlagi katere bi umestil delovanje obeh peptidov nekam ob bok ostalim (pretežno aminokislinskim) signalnim molekulam, kot so številni rastni faktorji, citokini in inflamakini. Njihovo delovanje pa tudi ni tako daleč od sicer znanih anabolnih hormonov, le da so učinki omenjenih peptidov nekoliko drugačni. Od poljudne literature mi deluje slednja na povezavi relativno kvalitetna in ji zaupam (https://moabtexas.com/bpc-157-vs-tb-500/).
3. Ob substanci sta na seznamu prepovedanih učinkovin v tekmovalnem športu (https://www.wada-ama.org/sites/default/files/2023-09/2024list_en_final_22_september_2023.pdf) in uvrščeni med rastnim dejavnikom sorodni učinkovini (kar tudi meni osebno deluje ustrezna umestitev).
4. Moje osebno mnenje glede uporabe. Občutek imam, da omenjeni učinkovini spremlja nekakšen bum. Sam se do uporabe tovrstnih učinkovin nekoliko zadržan, kar tudi poklicno moram biti, saj naj bi zdravniki uporabljali predvsem na dokazih temelječo medicino, le-ti pa se v primeru omenjenih peptidov še zbirajo. V medicini, kot povsod drugod, obstaja fenomen mode oz. popularnosti in to bi nedvomno lahko rekel v primeru peptidov. To ne pomeni, da so brez vrednosti. Ampak da bo moralo preteči še nekaj časa, da bomo lahko z večjo gotovostjo trdili, kaj so njihovi učinki in v katerih situacijah je njihova uporaba smiselna. Saj veste, body building, fitness in podobna področja telesnega udejstvovanja na nek način tudi gradijo naše znanje o našem telesu ter bioaktivnih učinkovinah, vendar to pogosto tudi na škodo zdravja tistih, ti se poslužujejo teh še-ne povsem raziskanih metod. Prepričan sem, da je učinkovini mogoče, podobno kot “običajne” anabolne hormone, kupiti v fitneserskih krogih, kjer je tudi vedenje o njihovih učinkih verjetno že nekoliko bolj dodelano. Uradna medicina v Sloveniji pa omenjenih učinkovin, tako mislim, še ni dobila na radar.
V kolikor se boste za uporabo odločili, prosim vedite, da je odgovornost za ta dejanja povsem Vaša. Vseeno pa me, v kolikor boste učinkovini uporabljali, kot profesionalca zanima Vaša izkušnja. Tako mi lahko Vaše ugotovitve sporočite preko [email protected], kamor lahko tudi sicer naslovite kakšna dodatna vprašanja.
Z lepimi pozdravi,
Klemen Aleš Pilih
Hehe.
To so verjetno debate brez konca. V tisti situaciji je bilo potrebno pač vleči hitre odločitve. Stroka je zavzela stališče, da je cepitev najboljša možnost. Pustiva to, da smo posamezniki lahko imeli drugačno mišljenje. Dejstvo je, da je za funkcioniranje družbe, predvsem pa učinek nekaterih ukrepov včasih potrebna sloga in tudi nekaj prisile (primer: Kaj nam pomagajo hitrostne omejitve, če vsak peti vozi po svoje kot pri norcih?). Tako nekako je bilo s Covidom.
Kakorkoli pa smo iz te masovne psihoze izšli in sedaj lahko živimo nekoliko bolj mirno.
Lp, K A Pilih
Iskreno povedano, noben zdravnik si danes ne upa odkrito podpreti uporabe peptidov ali TRT terapije. Razlog ni nujno v pomanjkanju znanja, temveč predvsem v sistemskih omejitvah – večina zdravnikov se o teh temah ne želi izrekati, ker želijo zaščititi svoj strokovni ugled in se izogniti morebitni odgovornosti v primeru stranskih učinkov.
Paradoksalno pa so alkohol in cigareti povsem dostopni vsakemu polnoletnemu posamezniku, čeprav so dokazano povzročili neprimerno več zdravstvenih težav in smrti kot večina peptidov ali hormonskih terapij. Takšen dvojni standard kaže na to, da zdravstveni sistem pogosto deluje bolj v okviru zakonodajnih omejitev kot pa v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji.
Pozdravljeni!
Vsekakor je nekaj resnice v napisanem. Moj pogled je vseeno v nekaj niansah drugačen.
Zdravniki vsekakor delujemo v sistemu, ki postavlja omejitve. Medicina se v zadnjem obdobju poizkuša držati t.i. evidence based ukrepov. To v praksi pomeni, da, preden se določena terapija uvede v klinično prakso, mora prestati vse faze kliničnih preizkusov (preizkusi na celičnih kulturah, nižjih sesalcih (miši, podgane …), ev. višji sesalci (primati), majhnih skupinah, večji skupini posameznikov). Ta metologija omogoča relativno natančno profiliranje učinkov terapije, tudi neželenih. Vedeti je namreč potrebno, da je bistveno lažje sprejemati odločitve za posege v lastno telo, kjer je nato kristalno jasno, da so posledice lastna odgovornost. V primeru, da zdravnik predpiše terapijo pacientu pa mora imeti res močne argumente temu v prid, še posebej mira biti seznanj z varnostnim profilom terapije. Vse terapije, namreč, ki se ukvarjajo z regeneracijo, vplivajo, med drugim, na celične delitve, torej so potencialno tumorogene. Predstavljajte si torej, kakšno breme bi bilo za zdravnika, če bi tovrstne učinkovine predpisoval, nato pa bi dobil v ambulanto mlajšega moškega s tumorjem testisa. Je terapija vplivala na pojavnost tega tumorja?
Po drugi strani pa je res, da vsa ta regulativa močno upočasni prodiranje novih učinkovin v klinično prakso. Znano je tudi, da so/ste fizično aktivni mladi posamezniki (vojaki, športniki, vključno s fitnesom) tisti, ki najhitreje preizkusite tovrstne terapije in ste v tem smislu dragocen vir informacij o učinkih teh terapij. Vendar je, dokler se “uradna medicina” ne postavi za vami, sami nosilci odgovornosti za Vaša dejanja. In to je pomemben del “špila” v medicini – prevzemati in nositi odgovornost.
Z lepimi pozdravi,
Klemen Aleš Pilih
Sam sem v zadnjih 5letih približno 3x uporabil BPC-157 za celjenje poškodb ( natrgnine vezi in mišic ter postoperativno sanacijo ACL), moj odgovor je takole: zelo je pomemben izvoz oziroma podjetje ki proizvaja peptid in transport ter rokovanje, peptid je izredno občutljiva ˝vez med aminikislinam oziroma skupek˝ in ne pravilna shranjevanje in rokovanje hitro uničijo peptid in je potem učinek seveda ničelen. prav tako je pomembno sestava saj nekateri black market podjetja dodajajo tudi drugo substanco vmes. Sam sem jih naročal iz slovaške kjer učinka nisem opazil, ko sem dobil pa drugo firmo pa je učinek bil opazen. zdj seveda promovirajo kot da je neko čudežno rehab sitaucija kar seveda ni, bi pa rekel da je pospešilo celjenje in pomagalo pri vnetju tkiva in vezi: beri primer natrgana latissimus dorsi zmerna poškodba, uporaba peptidov z rehab vajami in urejeno prehrano v cca 18dneh že nazaj, kar je približni čas rahle natrgnine. tako da neko delovanje je, sama meritev pa je težko določiti na podlagi enega uporabnika. osebno jih zagovarjam je pa potrebno imeti tudi ostale stvari urejene. Zdaj kar se tiče tb500 bi težko rekel ker ga nisem uporabil v kombinaciji, imam pa v prihodnosti tudi to , vsaj kot vsakodnevni športnik sem v poškodbah skoraj večino časa. upam da kaj pomaga odgovor. lp
Pozdravljeni!
Hvala za mnenje. Vsaka informacije je dobrodošla.
Očitno res prihaja trend uporabe biološko aktivnih substanc pri vzpodbujanju celjenja/regeneracije in tudi v namen pomlajevanja. Opažam, preko raznih videov povezanih s fitnes vsebinami, da je v ZDA postalo že čisto normalno, da si moški s staranjem dodajajo anabolne hormone, da dosegajo nivoje, ki so jih imeli v dvajsetih letih. Sam sem do tega sicer zadržan in bolj zagovarjam “naravno staranje” na vseh področjih (tudi estetskem itd.), vendar je dejstvo, da moderna medicina takšne ukrepe omogoča (tudi mimo regulirarih poti) in da se jih bodo ljudje posluževali. Seveda se je potrebno zavedati, da na tem svetu nič ni zastonj. To ni mišljeno le finančno, ampak tudi bolj celostno. Tako kot lahko pretirani estetski posegi za pomlajevanje človeka iznakazijo, sem prepričan, da se bodu tudi na področju mišično-skeletnega pomlajevanja s časom izkazale težave.
Nekoliko drugačno je področje vzpodbujanja celjenja ob poškodbah. Medicina, vsaj v Sloveniji, je na tem področju precej konzervativna. V ZDA npr. je uporaba nekaterih anabolnih hormonov uradno indicirana ob večjih poškodbah in dokazano pomaga pri ohranjanju/pridobivanju mišične mase, pri hitrosti celjenja večjih ran … Sam imam izkušnjo pacienta, rednega obiskovalca fitnesa, ki je utrpel eno izmed tipičnih mišično-tetivnih raztrganin povezanih s fitnesom. Po operativnem posegu je celil neverjetno dobro. Po moji oceni je standardno rehabilitacijo prehiteval za cca. polovico. Na koncu je povedal, da je tekom zdravljenja uporabljal rGH. Področje uporabe rGH se intenzivno raziskuje, nismo pa še na nivoju da bi bile sprejete uradne smernice uporabe ob mišično-skeletnih poškodbah.
Verjetno bo čas izkazal, kaj je smiselno in kaj ne. Do takrat so/ste uporabniki v veliki meri prepuščeni sami sebi in lastni presoji o koristi in varnosti različnih učinkovin.
Z lepimi pozdravi,
Klemen Aleš Pilih