PEDOFILIJA
Glede nato, da je pedofilije vedno več, oziroma se v javnosti vedno več govori o tem, bi odprl novo temo o tem, kakšna kazen bi bila primerna za te ” ljudi”. Sam sem ogorčen nad milimi kaznimi ( 3,4 ali 5 let zaporne kazni ).Človek, ki spolno zlorablja svojega otroka, je sposoben še veliko lažje to storiti tujemu otroku.Ker v našem kazenskem zakonu ni več smrtne kazni, mislim, da bi bilo poleg večje zaporne kazni najbolj primerna tudi takojšnja kastracija.
Pozdravljen Mike
Popolnoma se strinjam z tvojom predlogom ki so pri nas mile kazni. Venomer sem vedno tako mislila sama pri sebi ali sem pa možu govorila o tej zadevi. Najbolj me pa boli, ki kakšen mlad pijan se sede v avto in zaradi ene po domače povedano budale izgubi življenje a ni to žalostno.Pred nekaj dnevi od moje prijateljice mož, ki je star 27 let je bil je zelo dober in delaven, je slučajno pogledal njegovega motorja (mopeda),ki je rekel grem samo malo se peljati po dolgem času, in se je odpeljal in nikoli več vrnil, ki je bil en fant še ne 18 let pijan ga je povozil , in takoj je ostal mrtev žena od tega pokojnega pa je noseča čez 14 dni ima rok za roditi.Povej mi kako je to žalostno kaj ne? In poglej kaj se dela po naši lepi Sloveniji. Vso srečo
Vem za nekoga, ki se letos – po petih letih – vrača iz zapora zaradi zlorabe svojih dveh hčera (in posilstva sosede). Pe let je dobil zaradi ponovitve zločina. In kam bo šel živeti? Nazaj k svoji ženi in t. i. družini, saj nima it kam drugam… Starejša hči se je hvala Bogu odselila v tem času, mlajša pa je še doma. IN potem sem slišala stavek neke gospe, zeloooo verne: “Najboljše, da si vse skupaj odpustijo.”
Bi kaj rekla, ampak se dobesedno ostala brez besed. Seveda je odpuščanje eno osnovnih vrlin, da lahko sploh še spodobno živiš, vendar – zdelo se mi je, da bi moral tu zločinec odpustiti svojim žrtvam, ker so ga spravile za zapahe. In žlahto sploh ne skrbijo žrtve, temveč to, da jih je “v sramoto sprtavil”…
In kar tudi mene bega – kazni so nedvomno premile. Poleg tega pa, mar ne živimo pošteni delavni državljani tudi kaznjencev (proračun…). Jaz bi jim uvedla tako prisilno delo, ki ga nihče ne mara opravljati, pa še marsikaj bi se dalo drugače urediti – pa ne za pet let…
Moje mnenje je podobno tvojemu. Pri nas velja tisto reklo, da se veliki zločini splačajo, saj so kazni mile, za majhne stvari pa te pošteno kaznujej (npr. zadnjič sem kot veliko novico v časopisu prebrala, da je nekdo na nelegalnem prehodu Prezid tihotapil kavč čez mejo. Hotel je rabljen kavč prepeljati na Hrvaško stran, kjer ima svoj vikend. Predali so ga sodniku za prekrške… Tihotapil?- prosim vas!)o.
Torej – pedofili in posiljevalci so zame eno govno, ki sploh ne bi smeli hoditi po tem svetu. Kazni pod 10 let so zame nesprejemljive. Dokazano je, da se zločini pri teh dveh vrstah tudi ponavljajo in da s tem tudi po prestani kazni ne nehajo. Najbolje bi jih bilo držati zaprte vse življenje, ob tem pa jih prisiliti, da bi delali in si zaslužili za hrano in obleko.
Pri nas je praksa še taka, da ko nekoga obsodijo na 4 leta, je po letu in pol lepega vedenja na prostosti in prestaja le še pogojno kazen.
Vsakič, ko izvem za primer pedofilije in nizko kazen, ki jo je zločinec dobil za svoje gnusno dejanje, se mi zviša pritisk. Da ne govorim o vseh mogočih olajševalnih okoliščinah, kasnejšemu skrajšanju kazni in komoditeti, ki jo tovrstna golazen uživa v naših zaporih. Dosmrtno prisilno delo na zapuščenem skalnatem otoku pod sončno pripeko ob minimalni hrani in vodi bi bila edina pravična kazen.
Vsako nasilje nad otroki bi moralo biti maksimalno kaznovano. Ljudje, ki se kakorkoli znasajo nad otroki, tako fizicno kot tudi psihicno , so bolniki in noben arest jih ne bo pozdravil. Take ljudi bi bilo potrebno stalno nadzorovati, jim omejiti prosto gibanje,se pravi jih vtakniti v kaksno psihiatricno bolnico. Ker pa so fizicno zdravi ljudje, pa naj delajo in sami placujejo stroske bivanja.
LP
Kakor sem jaz slišala tem perverznežem v zaporu ni prav lepo. Drugi zaporniki prav sovražijo pedofile in ti potem med prestajanjem kazni doživijo marsikaj, tudi posilstvo. Ampak si po mojem zaslužijo vse kar se jim zgodi.
Sicer pa tudi jaz mislim, da so kazni za tovrstne zločine pri nas premile. Ponavadi se ne maram zgledovati po Ameriki (mislim da so stvari večinoma pri nas boljše urejene), ampak glede njihovih kazni za pedofile in posiljevalce pa bi se od njih lahko marsikaj naučili.
Strinjam se z vami, Senja, da se pedofilije ne da “pozdraviti”. To dokazujejo stevilni primeri, npr. v Ameriki, ki so prisli na prostost po vec desetletjih in zlocin ponovili. V tujini se uveljavlja praksa, da soseska, v katero se pedofil (nekdo, ki je bil obsojen zaradi spolnega zlocina nad otrokom) priseli, izve za ta njegov zlocin. To sprozi seveda divja mascevanja sosedov. Custveno gledano bi take ljudi seveda vsi najraje usmrtili. Nekateri predlagate tudi kastracijo. A dvomim, da ima pravica kaj opraviti s custvi. Zaradi custev (verskih) so nenazadnje zazigali carovnice. Sedaj pa zivimo v humani druzbi, kjer ima posameznik – tudi pedofil – dolocene pravice, med njimi zascito svojega telesa. Na njem se ne morejo izvajati taksni postopki (kastracija), to bi bil visek izrojenosti medicine, katere prva naloga je zdraviti, ne pa pohabljati.
Mislim, da zapor ni ustrezna “prevzgoja” spolnih zlocincev. Ocitno ni ucinkovit. Torej bi moral biti postopek povsem drugacen (psihiatricno zdravljenje?). Ce sploh obstaja kaj ucinkovitega – bojim se, da ne. Res pa je, da bi spolnim zlocincem, ki svoje zlocine velikokrat storijo v druzini, onemogocili ponoven zlocin, ce bi kazen podaljsali na 10 let in vec. Vsaj s tega stalisca, da bi se zrtev v tem casu verjetno osamosvojila, odsla z doma in ne bi imela vec opravka s tem sorodnikom.
Ne razumite me narobe – tudi sama bi najraje, da bi se take zlocince kar usmrtilo… Zavedam pa se, da je to zgolj moja custvena reakcija in se niti pod razno ne zavzemam za smrtno kazen.
Vedno, ko izvem za primer pedofilije in nizko kazen, ki jo dobi zločinec, mi naraste pritisk. Da ne govorim o vseh olajševalnih okoliščinah, kasnejšemu skrajšanju zaporne kazni in komoditeti v naših zaporih … Za tako zavržno dejanje bi bila edina primerna kazen dosmrtno prisilno delo na Golem otoku (humana varianta) oziroma metode najbolj mračne inkvizicije.
Vsak od vas ima svoj prav.
Res je tako, žal, kot je Irena napisala, da takim ljudem ne bi smeli posegati v njegovo telo. Vem, varstvo njegovega zdravja, samospoštovanja itd. Samo ob tem se mi ponuja vprašanje, kaj pa njegovo spoštovanje in skrb za zdravje tiste deklice ali dečka, ki mu je poškodoval telo in duha. Praktično je “ustvaril” fizičnega in mentalnega invalida, seveda če pa otroček ni preživel, je pa to že umor, ne samo pedofilija.
Na sploh, se mi ob govoru o pedofilijo obrne v želodcu, dvigne se mi tlak več kot na normalo (imam blazno nizkega) in v ušesih slišim bučanje krvi. Pa sploh ni važno, koliko je bil otrok star (nekje sem zasledila, da je nek “skrbni” očka zlorabljal svoje tri deklice od DRUGEGA leta naprej). V nekem filmu (baje je bil posnet po resničnih dogodkih) je govorila otroška zdravnica o tem, kako jo je šokiralo, ko je komaj tri letna deklica začela jokati ob pregledu dimelj. Ob natančni preiskavi je zdravnica ugotovila, da ima uboga punčka raztrgano nožnico in več poškodb v globini trebuščka. Groza! Zmrazilo me je, pa še vso noč so se mi sanjale grozne stvari (film je bil zelo pozno zvečer). Ob grozotah, ki jih je moral ubogi otrok preživljati, človek pomisli na najhujše možne variante mučenja, ki bi jih naložil takemu mučitelju – pedofilu. Smrt bi bila preblaga kazen. Vsi zločini so po svoje grozljivi. Toda takšne vrste mi je najbolj odvraten (sploh ne najdem pravega izraza). Zanimivo pa je, da bi večina moških znancev (in moj mož) takšnega človeka takoj kastrirala.
Mislim, da so vse naše reakcije čisto normalne, človekove reakcije. Razmišljanja, kako kaznovati takega izrodka človeške vrste, se mi zdijo normalna, saj njihova dejanja so vse prej, samo normalna ne.