Pozdravljeni, stara sem 30 let in pred kratkim sem na privat ultrazvocnem pregledu dobila diagnozo pcos. Ultrazvok je bil opravljen 3 dan ciklusa in baje je bilo vidnih tam 12 cist (foliklov?) na enem jajcniku, en pa je imel manj cist. Imam 8-10 menstruacij na leto, ciklusi pa se giblejo od 30-49 dni (ponavadi je ciklus na 30-35, parkrat na leto pa je ciklus dalsi). Tako je ze vec ali manj celo zivljenje. Tezka sem normalno, tezav z aknami nimam, morda malo problemov s porascenostjo.

Od 18 do 30 leta sem imela ze 5 ultrazvocnih pregledov in nikoli mi noben od ginekologov postavil pcos diagnoze, vedno je bilo vse bp. 

Zanima me, ali je mozno da je pcos nastal v zadnjih dveh letih, prej pa je bilo vse normalno? Ali je mozno, da bom imela tezave z zanositvijo? Kaj lahko storim sama? KT ne zelim jemati, s partnerjem ne delava aktivno na otroku, prakticirava metodo umika.

Hvala za odgovor,

Lp

Spoštovani,

žal se z diagnozo PCO zadnjih nekaj let operira preveč lahkomiselno in brez globljega razmisleka. tudi brey strategije, kaj pacientki ponuditi in kdaj. Obstaja tudi razlika med PCO jajčnika*le UY diagnoza) in PCO sindromom(kompleksna presnovna motnja  s pomembnimi dolgoročnimi posledicami), kar se prav tako v komunikaciji s pacientkami premalo upošteva, še manj o tem pacientke celovito ozavešča. Te potem googlajo same po spletu in seveda brez poglobljenega znanja in brez razumevanja problema so le še bolj zmedene in potem “bluzite” in “fantazirate” o vsem mogočem. Dejstvo, da vam do zdaj nihče ni omenjal PCO o tem ali ste imeli ali imate PCO ali PCOs ne pove nič. Z marsičem se upravičeno pacientov ne obremenjuje na zalogo. PCOs postane pomemben, ko začne vplivati na kakovost življenja, to pa se lahko zgodi preko težav s telesno težo in konstitucijo, s splošnim zdravjem(npr, visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni endokrinega sistema s poudarkom na ščitnici in nadledvični žlezi, reproduktivna funkcija) itd. Če tega ni, je nesmiselno pacienta obremenjevati z diagnozo PCO ali PCOs.

Pozdravljeni,

Imam policistične jajčnike, ki so mi jih diagnosticirali pri 17ih, na podlagi nerednih menstruacij (menstruacijo sem prvič dobila pri 16ih s pomočjo hormonskih tablet) in ultrazvoka. Zato sem od 17. Do 23. Leta jemala oralno kontracepcijo. Menstruacije so bile redne, vendar so tabletke name imela močne stranske učinke, poleg tega sem želela, da se mi cikel malo uredi brez OK. Po prenehanju jemanja OK, sem bila brez menstruacije 5mesecev, zato mi je ginekologinja za tri mesece predpisala dabroston. Med jemanjem je bila moja menstruacija urejena, po prenehanju pa je moj prvi cikel trajal 60 dni, trenutni pa še traja in je že 68 dni od zanje menstruacije. Vmes sem sicer imela “spotting”/izcedek temno rdeče/rjave barve.

Prosila bi vas za mnenje, kaj bi bilo sedaj pametno narediti, oz. Nasvet kako urediti menstrualni cikel.

Zanima me tudi do katere starosti je za žensko s PCOS priporočeno zanositi s prvim otrokom.

Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Spoštovami,

ženske s PCOs nimajo prav nobene drugačne omejitve glede svoje reprodukcije kot vse ostale. Razlika je le v tem, da se morajo za svojo reprodukcijo pogosto bolj truditi in se s tem bolj zavestno ukvarjati. Seveda ne  vedno, saj tako kot ostale tudi zanosijo spontano in včasih nenačrtovano, pa potem z veseljem sprejeto. Na splošno pa seveda zdravniki priporočamo, da imajo otroke mlade ženske, idealno med 20. in 30. letom, ampak od tega ideala se vsled šolanja in ustvarjanja kariere pri obeh spolih vse bolj in bolj odmikamo v problematično obdobje zlasti pri ženski po 35. in celo v začetna 40. leta, ko reprodukcija pri večini žensk že precej ugaša. Za urejanje M ciklusa poznamo pravzaprav le dva načina. Progesteron 2 tedna na mesec ali KT. Vzročnega zdravljenja namreč ni oziroma, ko postane zaželena reprodukcija, pri PCO pogosto uporabimo induktorje ovulacije (klomifen, letrozol).

Spoštovani, 

stara sem 28 let in imam diagnosticirano blago obliko PCO (z ultrazvokom). Razen stalnih blažjih aken z občasnimi večjimi izbruhi cističnih aken in nekoliko daljšega naravnega menstrualnega cikla (cca. 33-36 dni) drugih težav nimam. Glede na akne in odsotnost drugih simptomov je ginekologinja sklepala, da gre pri meni zgolj za povečano delovanje androgenih hormonov (testosterona). Poleg tega imam Hashimoto sindrom, zaradi katerega jemljem Euthyrox (100 mg/dnevno). Zaradi aken zadnja tri leta jemljem KT, ki sem jih že dvakrat zamenjala, a pri vseh doživljam strasnske učinke, čeprav so vse popolnoma odpravile težave z aknami (trenutno jemljem Sibilo, v preteklosti Belaro in Yaz). Še najbolj so mi ustrezale KT Belara, ki pa jih zaradi odkrite povezave med temi tabletami in meningeomi po priporočilih ginekologinje nisem mogla več jemati. Ker sem preizkusila že toliko možnosti KT, pa so praktično vse imele zelo moteče stranske učinke, se sprašujem o smiselnosti jemanja KT samo zaradi aken (ki me sicer res motijo, ko se pojavijo). Zato močno razmišljam o prenehanju jemanja.

Ker me je strah morebitnih izbruhov cističnih aken po prenehanju jemanja KT, imam dve vprašanji:

1. Zanima, ali bi lahko v jemala Aldactone (spironolakton), če aken ne bi mogla nadzorovati po naravi poti (z zelo zdravo prehrano ipd.)? Slišala sem namreč, da Aldactone zavira androgene hormone in se v tujini uporablja za zdravljenje hormonskih cističnih aken in PCO. Ali je v Slovenija to pogosta terapija za ženske s PCO? Ali je mogoče jemati zgolj minimalni še učinkovit odmerek zgolj za brzdanje hudih cističnih aken? 

2. Zaradi aken sem pred leti že obiskala dermatologinjo. Presenetila me je njena izjava, da opaža pri bolnikih s slabo delujočo (oz. nedelujočo) ščitnico več aken. Ko sem ji omenila, da je so moji ščitnični hormoni kljub Hashimoto sindromu redno kontrolirani in v mejah normale, me je takoj vprašala, ali so pri spodnji meji normale in res so praktično vedno v spodnji četrtini. Nato mi je dermatologinja pojasnila, da je po njenih kliničnih izkušnjah nekoliko večja količina ščitničnih hormonov bolj ugodna za brzadnje aken. Posledično je predlagala posvet s tirologom glede rahlega povečanja odmerka zdravila Euthyrox, a se kasneje s tem zaradi začetka jemanja KT nisem več ukvarjala. Ali imate kakršne koli izkušnje, ki bi to teorijo potrjevale/ovrgle? 

3. Ali se blažja oblika PCO z leti naravno izboljša zaradi naravnega postopnega zmanjšanja količine testosterona? Ali je res, da se stanje izboljša tudi po rojstvu otroka?

Za odgovor se vam iskreno zahaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovani,

težave z aknami se razume kot še normalne v kasnih najstniških in zgodnji dvajsetih letih, vi se pa že blizu tridesetim, zato akne, sploh pa tako hude, niso več normalen odklon. Kdaj pričakovati naravni upad bi težko rekel, lahko pa se zavleče tudi tja d 40. leta. Seveda se pri zdravljenju presnovnih stanj kot je PCOs z aknami, hudo poraščenostjo ali plešavostjo, metabolnim sindromiom (debelost), diabetesom, hipertenzijo in hiperholesterolemijo (nalašč naštevam več pomembnejših težav), vedno tehtamo kaj velja ukreniti, če imajo zdravila stranske učinke. Vsekakor moramo biti pripravljeni na kompromise. Glede aken in ščitnice sicer sam nimam posebnih izkušenj, ve pa se, da je PCOs presnovna motnja, ki vključuje več presnovnih sistemov in med njimi so poleg jajčnikov tudi nadledvična žleza, ščitnica in trebušna slinavka, zato se seveda izjava dermatologinje logična. Ne vem sicer če je res višja raven ščitničnih hormonov rešilna, ampak lahko se preprosto poskusi in boste videli. Pri tako kompleksnem stanju kot je lahko PCOs ne moremo računati na idealno formulo zdravljenja ob prvem poskusu, zato je včasih treba kar malo poskušati. Seveda pa je reakcijski čas nekje pri 3 do 4 mesecih in je vsaj toliko časa treba vztrajati pri neki odločitvi, da njen učinek sploh lahko ocenjujemo. S spironolaktonom kot ginekolog ne zdravim, zdravijo pa endokrinologi in včasih tudi dermatovenerologi.

Pozdravljeni,

najlepša hvala za hiter in podroben odgovor. Mogoče samo še nekaj stavkov: akne sem nazadnje imela okrog 24. leta, potem sem šla na oralno kontracepcijo. Dermatologinja je takrat po strokovni oceni moje akne v najslabšem stanju, ko sem imela tudi cistične akne, ocenila za “srednje hude”. Motile so me predvsem v psihološkem smislu in izjemno vplivale na mojo samozavest. Ali bi se akne pojavile tudi sedaj in v kakšnem obsegu, če bi prenehala jemati KT, ne vem.

Ker so akne praktično edini simptom PCO-ja v primeru nejemanja KT in ker so moji laboratorijski testi za glukozo, holesterol, trigliceride, krvni tlak, ITM itd. zelo v redu ne glede na to, ali jemljem KT ali ne, vsake KT pa mi povzročajo moteče stranske učnke, se sprašujem o smiselnosti nadaljnjega jemanja in možnosti alternativnih terapij . Prav tako vem, da KT lahko povzročajo inzulinsko rezistenco in povišan krvni tlak, kar je npr. v primeru PCOs še posebej nezaželeno, zato se bojim, da bi se zaradi dolgoletnega jemanja KT v prihodnosti pojavili tudi ti stranski učinki. Ali je to mogoče?

Vem, da so problemi predvsem osebne narave in je treba pretehtati, koliko me akne motijo napram stranskim učinkom … A me vseeno zanima, kako bi vi pristopili k zdravljenju v mojem primeru in kaj bi mi svetovali, če me vsake KT motijo? Ali je po vaših kliničnih izkušnjah akne v mojem primeru mogoče kontrolirati le z zdravim življenjskim slogom?

Pa še nekaj me zanima; ali KT –> nedelovanje jajčnikov –> odsotnost cist pri PCO ohranja prihodnjo “plodnost” v smislu, da je boljše jemati KT vse do takrat, ko želi ženska zanositi, da potem lažje zanosi? Ciste se verjetno pojavijo postopoma po prenehanju jemanja KT; sklepam, da zato v prvih mesecih po prenehanju jemanja niso tako obsežne, kot npr. čez tri leta delovanja jajčnikov. Morda pa se popolnoma motim in me prosim popravite.

Hvala za vaš čas in prisrčno vas pozdravljam.

glede ponovitve aken zdaj če nehate s KT vam res težko odgovorim. Morda da, morda ne. Če ne poskusite brez KT, ne boste vedeli. Glede dolgotrajne uporabe KT mislim, da kljub obstoju možnosti pojava naštetih zapletov verjetnost vsakega posebej ostaja zanemarljivo majhna. Kot zdravnik sem le “ena stran v skupnem projektu”. Glavnino tveganj za katerokoli odločitev sprejemate vi, ne zdravnik. Zdravnik mora predvsem poznati absolutne in relativne kontraindikacije(prepovedi, zapovedi) za neko zdravljenje, če so koristi in tveganja uravnotežene, pa je končna odločitev za neko pot zdravljenja na strani pacienta. Če PCOs prepustimo naravnemu poteku, se običajno sčasoma le slabša, s KT pa ta proces ustavimo ali vsaj zavremo in s tem upočasnimo do trenutka, ko se pojavi želja po reprodukciji. Takrat KT najprej ukinemo in če  v letu dni paru ne uspe zanositi, uporabimo še dodatna znanja iz področja asistirane reprodukcije.