pastorek
Zdravo,
če si že poročen z mamico, je prav da otrok ve resnico od samega začetka, in ne razumem kaj si čakal do sedaj, čisto preprosto se otročku pove, da je mamica z drugim očkom rodila njega, da si pa ti zdaj njegov novi, ali drugi očka, in kolk je to fajn če ima lahko kar 2 očka, en je prvi en pa drugi. S tem da si nikoli ne dovoli da mu razlagaš, da se pravi oče za njega ne zanima in take podobne boleče zadeve, to mu raje prepusti da bo odločil in presodil sam ko bo odrastel. Ti pa bodi mirno njegov drugi očka.
Mamico pa ne razumem, da tega ni že naredila?
Zelo delikatna zadeva, ki se je je treba lotiti zelo premišljeno. Nimam izkušenj s pastorki, pač pa s posvojitvijo. Moj brat je posvojil deklico takoj po rojstvu in so zelo odlašali s temi resnicami, čeprav jih je psihologinja opozorila, da je potrebno povedati ČIMPREJ, da so travme manjše. Povedali so ji okrog šestega leta in je bilo že malo pozno. Nekako ni hotela verjeti, še dolgo po tistem je preverjala pri meni, če je res, da jo je rodila neka druga mama, za očeta pa sploh NI HOTELA pomisliti, da ni njen pravi oče. Kasneje se je nekako sprijaznila, je pa neštetokrat ob kakšnih sporih glede šole ali prostega časa zabrusila obema, da nimata pravice tako se vesti do nje, ker nista njena prava starša. Sedaj ima 12 let in se stvari nekako umirjajo, čeprav po moje s puberteto najhujše šele pride.
Če te je deček sprejel za očeta in se dobro razumeta, mu NIKAR ne reci, da nisi njegov PRAVI oče, ampak da ima nekje še enega očeta, ki pa ni tako skrben kot ti in ga nima tako rad kot ti.
Še enega primera sem se spomnila – dečka, ki je kot tvoj pastorek rastel brez očeta. Ko je slučajno prišel ponj v vrtec moj brat
( smo samo znanci), ga je pred vsemi otroci poklical ‘očka’, da bi se pokazal pred drugimi, kot da ima tudi on očeta. Sploh nismo vedeli, da mu je tako zelo manjkal.
Oče je za fanta strašno pomembna figura pri odraščanju, vzornik.
Če boš znal dečku nadomestiti pravega očeta, boš naredil največ zanj.
Lep pozdrav,
Lenja
No naj vsak presodi sam, sama pa nikoli in niti pod razno ne bi otroku govorila laži in prikrivala resnico. Kakšno samozaupanje bo to bitjece imelo, če bo ali ko bo izvedlo resnico!!! Zato osebno mislim, da je pametno vedno in povsod govoriti resnico, nikakor pa ni prav razlagati otroku da ga pravi oče nima rad in da ne skrbi za njega.
Sama sem samohranilka zato vem kaj govorim. Bilo je obdobje ko mojemu bivšemu partnerju ni bilo pogodu da hodi k otroku in ga enostavno ni bilo blizu celo leto dni. Jaz bi upravičeno lahko otroku razlagala, kako je oče nikakav, kako je grozen, kako jo sploh ne mara, skratka vse bi bilo izrečeno v sveti jezi z moje strani. Namesto tega sem (včasih zelo, zelo težko) ji razlagalal kako očka misli nanjo, kako ji od daleč pošilja ljubčke, kako jo pogreša in kako bo en dan sigurno prišel k njej. Vsak teden vsaj enkrat sva tudi gledale slikce od očija (stara je bila 6 mesecev ko je šel, tako da jih ni bilo veliko) božale sva slikce in tudi takrat sem ji razlagala bila je stara 3 leta, da jo ima oči rad, da pa ima rad tudi eno novo teto, in da pač bo že prišel. Ko je, po več kot enem letu prišel se je punčka zaletela pri priči v njegovo naročje in obnašala se je tako kot da ga ni bilo eno uro doma ne pa eno leto. To mi je bil odgovor, da sem ravnala prav……….
Zato poskusi tudi ti s tem, mislim da bo resnica veliko boljša. Pravi oče pa ima še in čas in vso pravico, da nekoč pride in se izjasni in tudi pove svoje mnenje, za katero pa ni nujno da je isto kot mnenje tvoje sedanje žene.
Srečno,
No naj vsak presodi sam, sama pa nikoli in niti pod razno ne bi otroku govorila laži in prikrivala resnico. Kakšno samozaupanje bo to bitjece imelo, če bo ali ko bo izvedlo resnico!!! Zato osebno mislim, da je pametno vedno in povsod govoriti resnico, nikakor pa ni prav razlagati otroku da ga pravi oče nima rad in da ne skrbi za njega.
Sama sem samohranilka zato vem kaj govorim. Bilo je obdobje ko mojemu bivšemu partnerju ni bilo pogodu da hodi k otroku in ga enostavno ni bilo blizu celo leto dni. Jaz bi upravičeno lahko otroku razlagala, kako je oče nikakav, kako je grozen, kako jo sploh ne mara, skratka vse bi bilo izrečeno v sveti jezi z moje strani. Namesto tega sem (včasih zelo, zelo težko) ji razlagalal kako očka misli nanjo, kako ji od daleč pošilja ljubčke, kako jo pogreša in kako bo en dan sigurno prišel k njej. Vsak teden vsaj enkrat sva tudi gledale slikce od očija (stara je bila 6 mesecev ko je šel, tako da jih ni bilo veliko) božale sva slikce in tudi takrat sem ji razlagala bila je stara 3 leta, da jo ima oči rad, da pa ima rad tudi eno novo teto, in da pač bo že prišel. Ko je, po več kot enem letu prišel se je punčka zaletela pri priči v njegovo naročje in obnašala se je tako kot da ga ni bilo eno uro doma ne pa eno leto. To mi je bil odgovor, da sem ravnala prav……….
Zato poskusi tudi ti s tem, mislim da bo resnica veliko boljša. Pravi oče pa ima še in čas in vso pravico, da nekoč pride in se izjasni in tudi pove svoje mnenje, za katero pa ni nujno da je isto kot mnenje tvoje sedanje žene.
Srečno,