Pasji lajež
Pozdravljeni!
Imamo sosede, ki imajo 3 pse, od tega sta 2 verjetno večji del dneva zaprta v pesjaku. Ker nismo direktni sosedi, tudi ne vem natančnega števila psov, ampak najmanj 3 sem videla naenkrat na vrtu.
Problem pa je, da ti psi lajajo non-stop. Pa da me ne bo kdo narobe razumel, ne moti me lajanje, ampak nekaj najbrž ne more biti čisto v redu, da psi stalno lajajo. Ampak stalno res pomeni stalno (ne pretiravam) – ponoči, zjutraj, čez dan, ….
Kaj sploh lahko naredimo? Koga pokličemo? Ali se sploh lahko vmešavamo?
Hvala, Alex
Živjo AlexT…žal ti ne morem nič pomagati, zato tvojo odprto temo”izrabljam”, da še sama izpostavim svoj problem.
Živimo v sicer mirni soseki, hiše, nekaj blokov…vse zelo skupaj. Sosedje so si nabavili psa, pesjak so postavili na stran, kjer imamo vsi splanice. Pes je že od malega ves čas privezan in laja kot da bi se mu utrgalo. Sosedje pa SO DOMA. Ko se psa po celodnevne laježu le usmilijo, ga peljejo na cca.100m dolg sprehod in za njih je opravljena “dnevne dolžnost”.
Naj povem še to, da smo sosede že na prijazen način opozorili, da je pes moteč. Seveda, učinka ni bilo.
Sedaj me zanima, na koga se lahko sploh obrnemo. je to policija ali kdo?
Stanje je dejansko nevzdržno. Kakršnokoli spanje od 5:00 pa do poznega večera ni mogoče, razen ob tesno zaprtih oknih (sredi poletja??). Vem, da kuža ni nič kriv, vemdar ima poleg vsega še zelo prodoren lajež… Zakaj ljudje ne premislijo preden kupijo psa?? 🙁
Verjetno ste novi na forumu. O tem je že velikokrat tekla debata in mislim, da kakšne hude podpore tu ne boste dobili. Prej kakšno zmerjanje in seveda kakšne pravice, da imajo lastniki psov.
Mi v bloku poslušamo pasji lajež že štiri leta. Opozorili smo lepo, potem bolj strogo in bili ozmerjani.
Menda bi lahko tožili, pa saj veste, kaj to pomeni.
Policija ne more nič. In kolikor vem noben zakon ne ščiti ljudi pred lajanjem, ker psi da pač lajajo. Tako se zdi, da nam ostaja le loterijska sreča, da bomo imeli sosede, ki bodo imeli razvit čut do ljudi, in ne samo do živali.
Lahko pa začnemo pisati peticijo zakonodajalcu, ki je sprejel tak zakon o javnem redu in miru, kot ga je.
V bloku imamo kužiko. Včasih tudi zalaj, saj je živo bitje. Zalaja pa predvsem zaradi prehrupnih sosedov, stanovalcev ki vzemirjajo vse po vrsti, samo njim je to dovoljeno!
Kje začnemo pisati peticijo glede tega?
Se popolnoma strinjam s predhodniki, da je lajež moteč. Tudi nas moti lajanje ostalih psov in lajanje-vpitje-hrup stanovalcev.
Strinjamo se tudi “zakaj ljudje kupijo psa in ne skrbijo za njega” Kje je naša vrla dobro plačana inšpekcija, ki za živali ne naredi popolnoma nič?
Kaj menite, kako bi se VSE to uredilo?
LP
Konkretno vprašanje stanovalca in odgovor policije:
* Sosedov pes občutno moti naš nočni mir in počitek. Kaj lahko storimo? Zanima me, kdo in kako (na podlagi katerega zakona) lahko ukrepa zoper lastnika oz. gojitelja domačih živali, ki občutno motijo okolico s hrupom v nočnem in dnevnem času ter motijo počitek.*
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/06) v 8. členu opredeljuje kršitve, povezane s hrupom. Po 1. odstavku tega člena lahko kršitev stori oseba, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne oz. interventne vzdrževalne posege. Torej govorimo o hoteni dejavnosti ljudi oziroma o nedovoljenem načinu obnašanja, s katerim je moten javni red in mir (poslušanje radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali naprave na prekomerni jakosti, uporabljanje strojev in naprav ali izvajanje drugih hrupnih domačih opravil, zaradi česar je moten mir in počitek, ipd.).
Iz tega izhaja, da laježa psa ali oglašanja drugih domačih živali ni mogoče okvalificirati kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Če obstaja vzročna zveza med laježem psa ali oglašanjem drugih domačih živali in ravnanjem skrbnika zaradi zanemarjanja ali nedovoljenega ravnanja, ki pomeni mučenje živali ipd., pa gre za dejanja, ki jih obravnava Zakon o zaščiti živali ali Kazenski zakonik. V takem primeru se lahko obrnete na policijo, ki bo glede na ugotovitve ustrezno ukrepala.
Če pa za živali ni poskrbljeno, pa podajte prijavo na VURS.
23. člen
(bivalni prostor)
(1) Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
(2) Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja.
(3) Če pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje.
(4) Če je zunanja temperatura nižja od 0 stopinj celzija, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 15 do 20 stopinj celzija.
(5) V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje.
(6) Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti.
24. člen
(privez)
(1) Če je pes privezan, mora imeti, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh, za neovirano gibanje. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja.
(2) Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
25. člen
(pesjak)
(1) Minimalna velikost pesjaka skupaj z uto, v odvisnosti od teže psa, je:
+————+———+———+———+
| Teža psa |Minimalna|Minimalna|Minimalna|
| |površina | višina | širina |
| | |pesjaka, | pesjaka |
| | | če je | |
| | | pesjak | |
| | | pokrit | |
+————+———+———+———+
|do 24 kg | 6,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
+————+———+———+———+
|od 25 do 28 | 7,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
|kg | | | |
+————+———+———+———+
|od 29 do 32 | 8,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
|kg | | | |
+————+———+———+———+
|nad 32 kg | 8,5 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
+————+———+———+———+
(2) Minimalna velikost pesjaka, v katerem biva več psov, je:
+———-+——————–+———————-+——————–+
| Število |Minimalna površina v| Minimalna površina v |Minimalna površina v|
| psov v |kvadratnih metrih za| kvadratnih metrih za |kvadratnih metrih za|
| pesjaku | pse teže do 16 kg | pse teže od 17 do 28 | pse teže nad 28 kg |
| | | kg | |
+———-+——————–+———————-+——————–+
|2 | 7,5| 10,0| 13,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|3 | 10,0| 13,0| 17,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|4 | 12,0| 15,0| 20,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|5 | 14,0| 18,0| 24,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|6 | 16,0| 20,0| 27,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|7 | 17,5| 22,0| 29,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|8 | 19,5| 24,0| 32,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|9 | 21,0| 26,0| 35,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
|10 | 23,0| 28,0| 37,0|
+———-+——————–+———————-+——————–+
(3) Če so v pesjaku nameščeni psi različnih težnostnih kategorij, je minimalna velikost pesjaka lahko manjša za 15 odstotkov od predpisane velikosti, ki ustreza številu psov težjih kategorij.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so možna odstopanja glede velikosti pesjaka, če uradni veterinar strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.
26. člen
(pasja uta)
(1) Pasja uta mora biti dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže, vstane ter se obrne oziroma mora biti vsaj naslednje velikosti:
+——————————————+—————————+
|Velikost psa – plečna višina v centimetrih| Velikost ute |
| |(širina x globina x višina)|
| | v centimetrih |
+——————————————+—————————+
|do 55 cm |100 x 60 x 55 |
+——————————————+—————————+
|od 56 do 65 cm |150 x 100 x 70 |
+——————————————+—————————+
|nad 65 cm |170 – 180 x 120 x 85 |
+——————————————+—————————+
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so možna odstopanja glede velikosti ute, če je omogočeno, da se žival nemoteno obrne, leže in vstane in če uradni veterinar strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.
(3) Uta mora biti primerno izolirana, dvignjena od tal in, če je to mogoče, dvoprostorska.
s pripombo,da policija, v primeru, da pes dlje časa laja, MORA ukrepati.
V. REJA PSOV
12. člen
Skrbnik živali je dolžan svojega psa in njegove mladiče registrirati pri pristojni veterinarski organizaciji. Ob registraciji se psa označi z mikročipom, ki je obvezen za pse, skotene od 1. 1. 2003 dalje. Če pes označbo izgubi, mora lastnik v 8 dneh to sporočiti veterinarski organizaciji in zaprositi za izdajo nove označbe.
Skrbnik psa je dolžan veterinarski organizaciji v osmih dneh prijaviti nabavo, pogin, odtujitev ali pobeg psa. Nabavo mladega psa mora lastnik registrirati najpozneje do dopolnjenega četrtega meseca starosti mladiča.
13. člen
Skrbnik psa je dolžan skrbeti, da njegov pes ne ogroža ljudi in živali in da ne moti oziroma onesnažuje okolja ter uničuje tuje lastnine.
***********
14. člen
Skrbnik psa je v urejenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dolžan preprečevati ponavljajoče in moteče lajanje psa. V nočnem času je dolžan takega psa zapreti v zanj primeren zaprt prostor.
********
15. člen
Prepovedano je psa spuščati na otroška, šolska in športna igrišča, urejene parke, zelenice in na pokopališča. Prepovedano je tudi brez nadzora spuščati pse na druge javne površine, ki so namenjene za sprehode ljudi in za rekreacijo, ter na gozdne površine, kjer se zadržuje divjad. Prepovedano je tudi puščati pse na pašnike, kjer lahko vznemirjajo in ogrožajo pašne živali in na polja, kjer lahko poškodujejo kmetijske pridelke.
16. člen
Skrbnik psa je dolžan za psom počistiti pasje iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu pokazati občinskemu redarju. Vsak vodnik psa v urbanem okolju je dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni.
17. člen
Skrbnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. V strnjenih in urbanih naseljih je obvezno voditi psa na povodcu.
Nevarnih psov in pasem ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja in osebam, mlajšim od 16 let.
V strnjenih naseljih je nevarnega psa potrebno voditi na povodcu in z nagobčnikom.
Skrbnik nevarnih pasem psov mora z ustrezno vzgojo in šolanjem v zato namenjenih organizacijah KZS in Kinoloških klubih pridobiti potrdilo o opravljanju izpita “pes spremljevalec v urbanem okolju”.
18. člen
Psom-vodičem slepih in psom-pomočnikom invalidov ni potrebno imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza.
Ostali psi morajo imeti na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza nagobčnik.
V. NEVARNE ŽIVALI IN NEVARNE PASME PSOV
19. člen
Skrbnik živali mora zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Skrbnik nevarnega psa in pasme mora namestiti pri vhodu na dvorišče viden opozorilni napis HUD PES.
20. člen
Če občinski redar ugotovi, da je pes za okolico nevaren, ker skrbnik psa ni poskrbel za zadostno zavarovanje, ali da lastnik psa zanemarja, skrbnika psa ustrezno opozori na njegove dolžnosti.
Če opozorilo ne zaleže, o prekršku obvesti pristojnega inšpektorja ali policijo.
VI. BOLNE IN POŠKODOVANE ŽIVALI
21. člen
Skrbnik živali mora pravočasno poskrbeti za veterinarsko pomoč in zagotoviti nadaljnjo oskrbo bolnih ali poškodovanih živali ter nego bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
Zapuščenim, bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč in začasno oskrbo (izolatorij).
Če skrbnik ni znan, krije stroške, ki presegajo nujno veterinarsko pomoč, občina, v kateri je bila zapuščena žival najdena.
22. člen
Neozdravljivo bolnim ali težko poškodovanim živalim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti humano usmrtitev.
VII. SKRB ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI
23. člen
Kdor izgubi žival ali najde zapuščeno žival, je dolžan o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo ali društvo za zaščito živali.
V primeru najdene ali opažene divjadi, ki kaže očitne znake obolelosti, in poškodovane divjadi, naj se obvesti lovsko organizacijo ali prisotno veterinarsko organizacijo.
24. člen
Pristojna veterinarska organizacija je v skladu z zakonom dolžna loviti zapuščene živali, ki se gibljejo brez nadzorstva.
25. člen
Če skrbnik v določenem roku ne zahteva vrnitve živali, veterinarska organizacija žival odda v zavetišče, skrbnik živali pa je dolžan poravnati vse nastale stroške.
26. člen
Izgubljenim, zapuščenim, najdenim ali odvzetim neoskrbljenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču.
Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena.
Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
27. člen
Imetnik zavetišča opravlja naslednje naloge:
– sprejema prijave o zapuščenih živalih;
– zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim;
– zagotavlja namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
– skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom;
– skrbi za ažurno vodenje registra oskrbovanih psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalnim skupnostim.
Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču.
Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in z društvi za zaščito živali.
Iz katerega zakona si to citirala, Beležnica?
Zakon o zaščiti živali iz l.2004 to ni:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO4018.html
Upam, da to ni nek neveljaven zakon.
še enkrat preberi kaj si napisala potem pa se globoko zamisli,
Napisano je namreč navadna traparija z ozirom na to, da majhen otrok joče nekaj mesecev, pes pa tuli, laja tudi 12 let.
Kakšen tip človeka si, z ozirom na to, da te moti otroški jok, ki pravgotovo ne traja vso noč in ves dan, si nočem niti predstavljati.
Če sem malce provokativna:
na nekem forumu je napisala mamica kaj storiti ker ji pes, ki pod oknom
tuli vso noč, prebuja dojenčka.
Morda še tole: v primeru, da si želim poslušati pasji lajež ( ne samo jaz)
mi res ni težko nabaviti psa, ki bo sosedom lajal vso noč.
Kdo ve, morda bom to celo storila pa, da vidimo kako se bo odzvala ostala
soseska.
Kdo, če ne lastnik, odgovarja za pasje obnašanje.
Recimo da gre otroka, ki joka že kar nekaj let-ne glede na razlog (dolgotrajna bolezen, zlorabe…).
Pes pa tudi ne laja 24/7 ali pač?
To je bil le primer-ne motijo me otroci, vendar pravim da obstaja tudi hrup druge vrste, ki zagotovo moti koga drugega-pa sami niti pomislimo ne na to.
Prav tako lastnik psa najbrž ne pomisli, da je njegov kuža tako zelo moteč.
Kdo, če ne starši, odgovarja za otrokovo obnašanje.
Recimo da gre otroka, ki joka že kar nekaj let-ne glede na razlog (dolgotrajna bolezen, zlorabe…).
Pes pa tudi ne laja 24/7 ali pač?
.
/quote]
upam si trditi, da ‘tak otrok’ ihti. Torej ga ne slišiš.
Kar se psov tiče: ja, lajajo tudi po ves dan in vso noč. Odvisno pač koliko in kdaj se z njim ukvarja.
Še nekaj bi povprašala: zakaj ,vraga, bi morala jaz poslušati sosedovega psa ?
Mi lahko podaš tehten odgovor ?
Zakaj vraga moraš ti poslušati sosedovega psa? Zakaj vraga moram jaz poslušati sosedovaga otroka?
Tega nisem napisala, da bi se sedaj zagovarjala-hočem le povedati, da “hrup” za različne ljudi, različno pomeni.
Še vedno je najboljši pogovor z lastnikom-če je sum na to, da je s kužkom kaj narobe, pa naj pač ukrepajo pristojne institucije.
Beležnica, odprla sem strani Uradnega lista, pa še vedno ne najdem tega, kar ti citiraš. Mi lahko poveš, v katerem Uradnem listu je to.
Hvala.
Veš policija res nič ne ukrepa. Da nimajo nobene zakonske podlage, so rekli meni.
Daj Maja, malo pretiravaš, res. Si mogoče kdaj pomislila, da so psi luksuz,če hočeš zabava, otroci pa človeški mladiči, stanovanjska naselja pa zgrajena za bivanje ljudi.
Verjetno nimaš otrok in upam, da ti sosedov pes, ki bo imel dovolj hrane in toplo odejico,in bo lepo oskrbljen, nikoli ne bo zbujal niti tebe niti tvojega otroka.
In mimogrede. Tvoje pisanje, ki hoče negirati pisanje Beležke, pa je neizvirno. Tako pač jaz mislim. Nič tehtnega in prepričljivega nisi povedala s tem.
Le zakaj večina razume, da lajajoči psi ne sodijo v stanovanjska naselja, pa se vedno najdejo izjeme, ki vidijo le sebe???????
Hrup za različne ljudi res različno pomeni. Zadnjič sva se z mojo osemletnico igrali, skakali,in lovili, kolikor se je dalo. Midve sva se zabavali, kaj pa spodnja gospa????Verjetno se je tudi ona zabavala, vsaj po tvojem načinu razmišljanja.
Ne, ne, nisva skakali, spodnja gospa je imela mir,ker imam po mojem skromnem mišljenju vsaj toliko občutka za druge,da ne posegam v njihov mir,pa sva se odločili, da greva v bazen.
Za ene je hrup kričanje ter hrup otrok in pasji lajež. Saj se oboje sliši. Ne razumem pa zakaj se lahko sosedov otrok cel da ndere in sakče, od drugega soseda pes pa ne sme lajat. Tretjega soseda moti samo pes, otrok pa ne. Mene ne moti ni nič. le tako je. Hrup je hrup in oboje se sliši. In če moti hrup te moti vse ali pa nič.
angelina7
tudi sama sem iskala stran, katere link sem nalepila tule gor, vendar kot kaže, žal, ne obstaja več. Ne morem razumeti kam naj bi izginila.
Bom povprašala na Uradnem listu.
Kar se tiče posredovanja policije pa bodi vztrajna oz. vztrajno kliči.
Meni je policist svetoval ‘sočen zrezek’. Seveda tega ne bom storila zato tudi apeliram na lastnike, lajajočih psov, da pse umirijo še bolje,da jih
od prvega dne dalje uče nelajanja. Sploh ni težko.
Še enkrat povdarjam, da pes ni kriv da laja, kriv je lastnik.
Beležnica, predpis, ki si ga prilepila je Odlok o … (ne vem imena) ampak velja za občino Šempeter – Vrtojba, tako da nam nič ne pomaga:( imam isti problem, policijo sem klicala že 2x ponoči, pa nič. Očitno se bom morala predstaviti in zahtevati informacije o postopku, ki so ga izvedli in ukrepe, ki so jih izrekli. Sem pa pri sosedu poskusila vse, od lepih besed (na začetku), do tega, da sem mu rekla, če se moja dojenčica zbudi, da jo bo on potolažil, pa je rekel da se naj z kuzlo (njegovo psico) sama zmenim… do tega, da je zanalašč kupil še enega psa in isto laja in laja, zdaj lajata oba…sosedi drugi so tudi nemočni. Odločila sem se, da bom klicala policijo za čisto vsak lajež, upam da se me bodo naveličali in bodo nekaj ukrenili. Psi pa so cele dneve sami, na dopustu so bili lani več kot mesec dni, pa je neka njena prijateljica prihajala 2x na teden dajat hrano, da o sprehajanju ne govorim. Psa sta sama, osamljena, pa imajo 3 otroke. Žalostno.
Melisa
Beležnica, predpis, ki si ga prilepila je Odlok o … (ne vem imena) ampak velja za občino Šempeter – Vrtojba, tako da nam nič ne pomaga:( imam isti problem, policijo sem klicala že 2x ponoči, pa nič. Očitno se bom morala predstaviti in zahtevati informacije o postopku, ki so ga izvedli in ukrepe, ki so jih izrekli. Sem pa pri sosedu poskusila vse, od lepih besed (na začetku), do tega, da sem mu rekla, če se moja dojenčica zbudi, da jo bo on potolažil, pa je rekel da se naj z kuzlo (njegovo psico) sama zmenim… do tega, da je zanalašč kupil še enega psa in isto laja in laja, zdaj lajata oba…sosedi drugi so tudi nemočni. Odločila sem se, da bom klicala policijo za čisto vsak lajež, upam da se me bodo naveličali in bodo nekaj ukrenili. Psi pa so cele dneve sami, na dopustu so bili lani več kot mesec dni, pa je neka njena prijateljica prihajala 2x na teden dajat hrano, da o sprehajanju ne govorim. Psa sta sama, osamljena, pa imajo 3 otroke. Žalostno.
Melisa[/quote]
Melisa, popolnoma te razumem.
Si že probala, njihovega, psa posneti na kaseto …. in jim ga, ko bodo
želeli imeti mir, predvajati?
V glavnem pa kliči in kliči policijo. Ko te bodo siti, se bodo odzvali.Žal je pri nas pes veliko več vreden, kot človek.
Nekoč se bo spremenilo tudi to. Verjetno, ko bo, kot posledica
pasjega ugriza oz. napada, umrl kakšen človek. Zaenkrat se
odgovornostim spretno izogibajo. Tudi tako ne more v nedogled.
Kar se dojenčice tiče, popolnoma te razumem, kliči na POP TV Arko Alenko, ki vodi oddajo ‘Preverjeno’.
Prepričana sem, da ti bo prisluhnila.
Z ozirom na to, da kot berem, pse tudi trpinčijo pokliči Zavod za zaščito živali.
Kliči in kliči in ne daj se . Iz lastnega vem, da so uspehi zagotovljeni.