Spodaj objavljam svoj članek, ki se nahaja na blogu Društva Psih@ in sicer z naslovom: PASIVNA AGRESIJA KOT OBLIKA AGRESIJE. Najdete ga na povezavi:http://drustvopsih.weebly.com/blog/pasivna-agresija-kot-oblika-agresije

Vsi poznamo osebe, ki se vedejo agresivno, včasih temu rečemo tudi impulzivno: človek, ki se hitro razburi, se prepira za vsako malenkost, težave rešuje s konflikti in ne mirnimi pogovori. Pri tem svojo jezo, ki je sicer zdravo čustvo, ne izraža na zdrav način, temveč z vpitjem, zmerjanjem, v večjih razsežnostih tudi z metanjem predmetov ali fizičnim nasiljem do bližnjih. Kaj pa tisti, ki vedno delujejo umirjeno, nikoli ne povzdignejo glasu, se ne prepirajo in se konfliktom raje izogibajo? Ali v sebi ne nosijo prav nič agresije?
Ljudje se delimo na tiste, ki jezo, v različnih oblikah agresije, izražamo navzven očitno in tiste, ki v drugih ljudeh vzbudijo, da se nanje odzovemo agresivno, tem rečemo pasivno-agresivni tip ljudi. Kakšne so značilnosti vedenja pasivno-agresivne osebe? Eno sem že omenila; osebe iz okolice se nanje odzovejo agresivno. To so lahko tudi osebe, ki npr. vedno zamujajo in pustijo druge čakati. Na nek način s tem izražajo svoje uporništvo, a na prikrit način. Te osebe nikoli ne bodo odkrito s transparenti protestirale na ulici. Potem “cincajo”, so nezmožni sprejeti odločitev oz. z njo čakajo predolgo, da v drugih vzbudijo jezo. Mislijo, da bo lažje, če o težavi ne bodo spregovorili odkrito, ko bi bil že skrajni čas in zadeve rešujejo s t.i. “diplomacijo,” a pri tem samo tvegajo, da se bo oseba nasproti še bolj razjezila nad njihovim vedenjem. Zavlačevanje je glavni adut pasivno-agresivnih oseb.
In zakaj to počno? V odraslem obdobju vzpostavljamo identične odnose tistim v otroštvu z namenom, da vzpostavimo “domačo” klimo, čimbolj podobno tisti iz primarne družine, nam že poznano. Drug namen tega pa je, da celo življenje težimo k temu, da komplicirane odnose s ključnimi osebami iz otroštva, tudi z bližnjimi osebami v odraslem obdobju razrešujemo tako dolgo, dokler jih ne razrešimo.
Na tip pasivno-agresivne osebe so starši in okolica že v njihovem otroštvu odreagirali nestrpno, lahko celo agresivno. Nekaj je bilo na njih, v njihovem vedenju, zaradi česar so v drugih odzvali takšne reakcije. Velika verjetnost je, da so pasivno-agresivne osebe, osebe staršev z agresivnim vedenjem; lahko da so se na njih odzivali s fizično agresijo, lahko pa tudi da s psihičnim maltretiranjem, poniževanjem, zaničevanjem.
Zaključimo lahko torej, da je pasivno agresivnemu tipu oseb, ne glede na njihovo umirjeno vedenje, še kako poznana agresija, tudi če je ne izražajo navzven kot sicer nam znano agresivno vedenje.