Skupaj sva 17 let. Se brez otrok. Jaz 8 let ze z drugim partnerjem. Prvotni fant je bil krasen ko sva zacela pri 16ih potem pa nekako nisva skupaj odrasla. Jaz sem v tem casu dostudirala in magistrirala on je trgovec. Že na zacetu je komunikacija predstavljala tezavo, a pri 16ih tega ne vidis. Pri 20ih si ze toliko zaljubljen da morda se manj. Kot takrat 26letna punca sem se en dan ‘le poljubila’ ali vrnila poljub prijatelju ki me razume, dojema, je popolen za skupno zivljenje… je nastal problem. problem je pa se vecji, ker je manj privlacen kot fant. Poleg tega ima se 5cm manj kot jaz in je s tem res majehn moski. Sem z njim, skoraj bolj zivim z niim kot s fantom, je moja sorodna dusa, ampak fant je zgovornejsi, lepsi in visji. Prihranite komentarje kot so: si pleha zaradi visine… morda … a ob prijatelju se ne pocutim varne, kako bi me dvignil cez prag, ne pocutim se zenstveno ko me objame, ceprav je seks fantasticen. Nekaj manjk. Ob njem se zenska pocuti kot gorila. Vse kar imam oprijemljivega je s prijateljem ceprav se ob njem v druzbi ali sama ob objemih, in podobnih momentih pocutim grozno (kot slon) pa imam 167cm. S fantom imava skupaj se podjetje … on ima trgovino s katero mu pomagam jaz se redno sluzbo. Sama ce ostanem ne bi mogla urejati vseh stvari saj se nisem pripravljena odpovedati sluzbi da bi vsaki bolnisko menjala kot sef, ob pa ni sam sposoben biti sef da njemu pustim trgovino- vsak zaposleni pove, da je tu le zaradi mene saj se on ne zna pogovarjati vendar le obsoja, ponizuje itd. Komunikacija s fantom je res na dnu. Ne dojame, ne razume, obsoja, sika, ne zna se pogovarjati, kima ko mu zugas… pa
Ne ve tocno zakaj…a krasen za pogledat, zgovoren, zabaven, v druzbi privlacen zabavljac.
Prijatelj pa je cisto nekaj drugega. Sicer prevec zaprt, majhen, nezgovoren v druzbi, v privat pa vse kar si lahko zenska le zeli. S kom imeti otroke, se torej postarati?