Pozdravljeni,

Najprej nekaj o meni. Sem 37 letni moški, končan faks, višja zaposlitev v državni upravi. Brez otrok, s partnerko v večletni zvezi, s katero slaba 4 leta živiva skupaj.

Svojo partnerko imam rad, z njo rad preživljam čas, jo spoštujem, dobro komuniciram, v partnerstvu gospodinim, pospravljam, čistim, opravljam nakupe, skrbim za avto… ona je privlacna, mlajsa, zaposlene in studirana. najin odnos ni slab, in in verjamem, da sva si izdelala zivljenje. se je pa v zadnje pol leta v mene naselil dvom. Odnos se je spremeni, začelo se je z veliko krega, samovoljne odločitve in vedenjem, iskanju pozornosti, pakiranju kovčkov, grozenjem z odhodom. Večinoma iz njene strani. Zavedam se da imam tudi sam napake in da ji seveda razjezil. Ampak se mi pa nepotrebno vsako situacijo analizirati, kljub temu da imava dobro in redno komunikacijo.

V sluzbi sem spoznal sodelavko, s katero sva se relativno dobro ujela. Iz občasnih druženj in skupnih malic sva po zamenjavi sluzbe, ohranila stike in se občasno vidiva in slisiva. Najin odnos je drugače, lahkoten, zanimiv, teme o katerih se pogovarjava niso ravno prijateljske pogosto pride tudi do fizičnega stika, ceprov seksala nisva. Ona je diametralno drugačna od moje partnerke. Manj izobražena, isto manjša, impulzivna, sprejema hitre odločitve, pogosto napačne za katere potem nosi posledice. Leto nazaj je zakljucila vecletno zvezo, skupaj sta imela enega otroka. Iz njunega stanovanja se še ni izselila. Kljub vseeno mi je z njo zelo prijetno in pogosto razmišljam o njej. Vem da so ta čustva obojestranska…

Odločitev ki jo morem sprejeti je ali ostanem s partnerko, s katero bo lepo, financno verjetno ugodno, normalnno življenje… verjetno ne bom srečen, to že sedaj nisem, vprašanje pa je ali bom njene krege, neprimerna vedenja, odsotnosti toleriral če s bodo nadaljevala. Po drugi strani bi si želel možnost pri tej drugi, vendar trenutno tega pri njej ne morem pričakovati zaradi nerazvrščeno situacije s partnerjem, kar sva tudi skomunicirala.