Pozdravljeni dolgo casa sem okleval ampak mislim da mi nacenja zdravje z zeno sva skupaj 20 let imavs 3 otroke 18 17 in 11 let prizenil sem se na kmetijo in zivel skupaj s tasco v istem gospodinjstvu stalno vsa leta sem od obeh pislusal to ni dobro zakaj to tako ali pa nic ne znas moram povedati da se nisem lenuh stalno sem dekal na kmetiji in skrbel za vse gradili vzdrzevali smo kmetijo in jo tudi delno obnovili a nikoli ni bilo ne hvala ne dobro narejeno samo kritiziranje in celo sej ni nic tvojega to je vse moje izjave ogd zene stalno me obtozuje na izjave moje da bi bila mogoce bolj kompromisns oa samo vpije in zanicuje nikoli ni kriva za nic sploh pa za najin partnerski odnos drzi glavo pokonci kot da ni nic pred tremi leti je kar tako cez noc odrezaka moje starse ki so medtem ko nas ni bilo doma bili pri nas in cuvali tasco ki ni sposobns sama zivet zaradi zaljenja mojih starsev ki nikoli niso nic zalega naredili samo pomagali tako je potem isto nsredila pred 2 letoma tudi meni s tem da je sla na socialno otedlog za locitev s tem sem se strinjal ker tako ziveti vec ne gre je pa tes da imam grozen problem ker se bojim locitve in razbitja druzine ker svoje otroke imam zeli rad njo pa tudi nisem kljub temu obnasanju nrhal se imeti no ko je socialna delavka objasnila ji zadevo kaksen je pistopek se je pa naenkrat prelevila v zrtev in zacela joksti preklicala locitev in dala izjavo da je to usoda in to je ponovilla piremvse enkrat preklicala da ne bo zgkedalo da sem zival sem posten moz ki sem ji izkazoval dovolj ljubezni in skrbel za druzino zdsj ziviiva skupaj spiva skupaj obnada se kot da me ni ni sexa ni objemov ni poljubov nic ssva cimra ampak to meni ni normalno ona pravi da ji je tako ok da itak zivim pri njej in da ce mi ni naj spokam kufre in grem ne vem kaj naj ampak po 20 letih vlaganja v kmetijo in dela predvsem pa otrok za lstere vem ds jih bo to zelo potrlo ker tudi z otroci ni kompromidnsna nimam srca da bi sel se locil in vlozil premozenjsko tozbo ker mi seveds delez pripada da ne bom po 20 letih pri46 letih na cesti kot tevez pisteno sem dekal ona pa ni sposobna sama zivet samo da je kepo oblecena in samo to jo briga kaj bodo drugi rekli meni pa govori da je mocna in bo ze nd zastopim ds ko ji povem da se pac jaz ne morem lociti ker imam custva in imam vsevrad in ji recem naj ona vlozi da tak partnerski odnos ni dober za nobenega naj ona vlozi za locitev pa pravi dy ne bo ker njej je dobro tako ne zastopim da je kahko tak karakter ce spoznas da nisi za skupaj kar mi skoz govori se pac locis ne pa ze 2 leti zivis skuoaj mene bo raztrgal zaradi negotovosti in tegy njenega razmisljanja lp

Skupno gospodinjstvo?? Katastrofa. Mladi in stari že dooolgo ne grejo več skupaj. Saj se da vsaj mali kotiček zase narediti, ampak to ste očitno zamudili.
Ja, v težkem položaju ste. Je z vami pa zares vse v redu ?

Spoštovani Smrekar,

znašli ste se v težki in nezavidljivi situaciji, ki pa zagotovo ima kakšno rešitev in izhod, čeprav ne bo lahko. Razumem, da je težko v vsakem primeru- bodisi ostati ali oditi- v vsakem primeru so stvari, ki bodo težke in stvar je vsekakor vredno skrbno pretehtati. Res pa je tudi, da si v vsakem primeru morate poiskati pomoč- nekoga s komer se boste o vsem pogovorili in naredili načrt kako naprej. To je lahko vaš osebni zdravnik ali pa psihiater, lahko prosite tudi za napotnico pri psihologu. Lahko pa se s partnerko odločita za partnersko svetovanje in se poskušata še enkrat pogovoriti o tem ali bi veljalo partnerstvo ohraniti. V vsakem primeru boste ostali oče otrokom in v interesu vaju obeh je, da imata dobre starševske odnose, čeprav se partnerska zveza konča.
V tej situaciji si poiščite tudi vso možno neformalno pomoč- pogovorite se s kom, ki mu zaupate ( prijatelj, širša družina) in podelite svoje breme. Poiskati pomoč ni znak nemoči, je znamenje zrelosti in prav je, da gremo po-moč, ki nam je včasih na naši poti zmanjka.
Želim vam vse dobro in oglasite se še ter povejte kako vam gre,
Bernarda

Kar pot pod noge…
Po zapisanem sodeč si star nekaj čez 40.
To pomeni, da je pred tabo še vsaj 30let partnerskega odnosa. Sam se boš odločil ali jih boš preživel s čustvenim invalidom ali z ljubečo osebo.

Najprej se pogovori z otroci (starejšima dvema). Kako oni vidijo odnos žene do tebe. Po tem pogovoru ti bo vse jasno.

Denar je pa samo denar. Kaj ti bo denar in kmetija, če ni spoštovanja? Če te noben ne objame in ti pove, da te ima rad?

Mnogi so v podobni situaciji odšli in pravijo, da bi mogli že prej.

Ne bom moraliziral o tvoji ženi, ker si ne zasluži, da bi se jaz ukvarjal z njo. Sram jo je naj. In tebe tudi, da to dopuščaš.

Pa srečno

Pozdravljeni smrekar, vem v kakšnem položaju ste sem dala vse to skozi če želite mi lahko pišete vam povem drugače pa se držite.

Kot bi bral svojo zgodbo. Pri meni je vse enako, samo, da se nisem preselil na kmetijo, ampak iz nje. Pa, da se nisem vložil za ločitev.
Poročen 16 let in dva otroka. 10+
Najvecja napaka, da je, da sva si uredila stanovanje pri njej doma. Nobenega miru ni. Žena samo kritizira, prav tako njeni ta stari. Nič ne naredim prav, da sem len,… Pa samo jaz kuham za otroke, perem, likam, pospravljam,… Žena na kavču. Vedno jo vse boli, vedno utrujena.
Se tako je uredila, da tud eura ne vidim. Tud kartice nimam. Vse gre preko nje.
Prosim za vsak euro, da imam lahko sploh malico v službi. Tud za pijačo nimam. Večkrat sem razmišljal kam naj grem in kako. Brez vsega. Tudi na samomor sem pomislil večkrat.
Dobro je samo to, da imam izjemno prijateljico, ki mi stoji ob strani in me bodri…

Skoraj tako, kot bi bral svojo zgodbo. Samo, da se jaz nisem poročil na kmetiji, ampak iz nje. Največja napaka je, da sva si uredila stanovanje pri ženi doma. Mansardo. Vse sem vložil noter. Pa nimam nič. Za pisat nočejo dati. Za njih naredim vse narobe, karkoli naredim. Nič ne smem tudi po svoje naredit. Imajo me za lenega. Čeprav sem iz kmetije in vajen trdo delati. Oni sploh me vedo kako je trdo delati. Sploh žena. Itak vse jaz po storim. Kuham, pospravljam, perem,… Sva poročena 15+ let in imava dva otroka. Res ne vem kam naj se obrnem, kaj naj storim. Ločitve nisem vložil, saj nimam nič. Finance je žena s svojim finančnikov tako uredila, da ima vse ona. Tud BA kartice nimam. Za vsak Eur jo moram prosit. Pa zaslužim skor 2X toliko kot ona. Nimam pa nič. Nikamor ne morem it in tudi nisem šel, ker sem se izogibal… Sem večkrat pomislil tudi na samomor… Sreča je samo to, da imam najboljšo prijateljico, ki me bodri in mi stoji ob strani. Jaz sem njej, ko je to potrebovala, zdaj pa ona meni. Če nje nebi bilo, tud mene verjetno nebi bilo več…
Eni samo psihično trpljenje. Se malo, pa bom pristal na psihiatriji. Kakor koli se obrnem, povsod isto. Nihče se ne zavzame zate, sploh če si moški.
Upam, da bo kmalu vsega tega konec. Zdaj pa, ko je še ta corona, je pa še slabše. Žena dela od doma, otroci se šolajo od doma. Samo jaz hodim v službo… Ne vem, če bom zdržal v takem nadaljevanju…

Nov račun odpri, pa plačo preusmeri. Pa kartico potem dobro skrij. Mesečne stroške  preračunajta, potem pa vsak polovico prispeva.

Nov račun odpri, pa plačo preusmeri. Pa kartico potem dobro skrij. Mesečne stroške  preračunajta, potem pa vsak polovico prispeva. Pa če pravi, da nič ne delaš, ne delaj nič napimer en teden.

pojdi dokler si še mlad.Pri 46 letih imaš še precej pred sabo.Otroci so odrasli in te bodo razumeli.Če ne danes pa jutri.tako ali tako bo kmetija prešla v roke tvojih otrok tako, da nisi nič izgubil.Saj delamo za otroke ,kajne.

poišči si kakšno žensko ,ki na kmetiji potrebuje tvoje pridne roke in ,ki bo znala to ceniti in ti to pokazati tidi s objemom in še kaj več.Ne obupaj in pojdi čimprej