Pozdravljeni, kdorkoli je že tukaj, kdor prebira misli nesrečnih duš …

Saj ne vem, kaj pravzaprav želim, ne vem, če se obračam z vprašanjem. Prevzel me je občutek, da moram zliti na papir, ker se o tem ne morem z nikomer pogovoriti. Ni me sram same sebe, sram me je mojega partnerja.

V otroštvu sem bila večkratno spolno zlorabljena, trajalo je leta. Bi rekla, da se presneto dobro držim, ne razmišljam o tem, sem vedre narave, izjemno pozitivna ženska. Pred preteklost sem postavila nekakšen zastor in načeloma ne razmišljam o tem delu življenja.

Problem se pojavi tu in tam, tako kot zdaj … Mož, s katerim sva skupaj 17 let, ima izjemno veliko potrebo po seksu. Pa to ni le potreba in želja. Gre za več, namreč, če ne seksa, ima napade tesnobe, zvečer ne zaspi in prebedi vso noč. To zame predstavlja psihični pritisk in čeprav pravi, da ne želi seksati, če si jaz ne želim, kar ne morem ostati mirna in zaspati, če vidim, da on trpi. Najhujše je zdaj, ko imava partnerske težave. Je kolerik, z veliko prtljage in kadar mu kaj ni po godu, je prostotno tudi psihično nasilje. To, da je predan mož in oče, da vse naredi za družino, da je pozoren, nežen … to vse izničijo trenutki, ko pokaže svoj drugi obraz. Zdaj pa to, kar me mori. Ker med nama škriplje in ker sem prvič dojela, da se bodo te stvari vedno ponavljale, so se moja čustva ohlasila. In zdaj travmira na vse načine, kako si od mene želi strasti, ne pa kot da je seks zame obveznost. Ima napade tesnobe, ne je, duši ga …. cela drama skratka, jaz pa se trudim, da bi odigrala čim bolj čuteč in strasten spolni odnos, a nikoli ni dovolj. Potrebuje dolg osnos, s predigro, oralnim seksom, veliko poljubljanja, pravi, da je nor name, kot prvi dan, jaz pa sem pogosto na robu solz. Zakaj? Ker ta pritisk podzavestno povezujem z zlorabami. Lažje bi mi bilo, če bi bil seks hiter, pritisk na to, da naj bom vroča, strastna, pritisk da doživjam orgazme in to vsak dan, lahko tudi večkrat, to pa je zame iz dneva v dan preveč. Vsak dan je tako, vsak dan. Ker veliko stvari tiščim v sebi, se bojim, da se mi bo en dan kar malo odpeljalo. Bojim se, da ga ne bi poškodovala. Ko mi poljublja prsi se namreč v meni sproži en klik, ko se komaj obvladujem.

Za spolne zlorabe moj mož ve, a je to zanj tako neprijetna tema, da je ne odpiramo. Ne zna čustvovati, razumeti.

Sram me je, ker me je groza, da se mojemu parterju zdi, kako on trpi zaradi velikega libida in kako jaz mislim le nase, kako se ne znam vživeti vanj. Pa kako bi se jaz počutila, če bi bilo obratno.
Sebično, kajne? Saj vem. Če bi jaz vsaj malo mislila nase potem bi se zvečer obrnila na svojo stran in zaspala. Tako pa se obleem v seksi perilo, odigram vročo predstavo, ga cartam, da lahko zaspi, potem pa pol noči srmim v strop in jočem.

Tako. A veste, kako klišejsko zveni beseda mir? No, jaz si tega želim iz dna duše, zame ima velik pomen. Varnost in mir. Čaka pa me vsak dan seks dokler se mi ne bo odpeljalo …

Hvala, ker ste me brali. Odločitev po sremembah je tako ali tako v naših glavah, odvisna od nas samih. Pomaga pa vsaj to, če vržeš čustva na papir.

Vse dobro.

Ana

Spoštovana Ana,

žal mi je, da ste morali v otroštvu preživeti zlorabo, saj je to nekaj najhujšega, kar se lahko človeku zgodi. Morate biti res močna in pozitivna oseba, da navkljub travmatični izkušnji greste z vedrino naprej skozi življenje. Reklo bi se, da imate velik energetski potencial.

Vendar pa še nimate miru in se morate sedaj soočati z možem, ki ima veliko več potrebe po spolnih odnosih kot vi, čemur se prilagajate, a ob tem trpite, v nasprotnem primeru pa pravite, da se pri njemu pojavi tesnoba in druge težave.

Mislim, da bosta to nesorazmerje v želji po spolnosti, ki pri njem morda meji že na neke vrste odvisnost in ob vaših izkušnjah spolne zlorabe iz otroštva, sama težko rešila. Zato bi vama svetovala, da si poiščeta psihoterapijo. Za osebe z izkušnjo zlorabe je specializirana Tanja Repič, za seksualno zasvojenost pa Sanja Rozman in Peter Topić. Vsi omenjeni so tudi že izdali knjige. Predlagam, da na spletu poiščete njihove spletne strani, si preberete, kaj nudijo, si sposodite tudi kakšno knjigo ter jih kontaktirate za prvi nasvet in za morebitno terapijo.

Želim vam, da si nemudoma poiščeta pomoč, saj ste v res težki situaciji; če on ne bo hotel pa vi sami. Na nek način se vam zgodba iz otroštva ponavlja… le s to razliko, da sedaj niste več otrok in imate moč postaviti se zase. Ali se moža bojite in njegovih reakcij, če bi mu bolj odprto spregovorili o tem? Preko pogovora bi morda tudi samadva lahko iskala neke rešitve, ob katerih nihče od vaju ne bi preveč trpel.

Vedite, da imate pravico do miru in do odločanja o lastnem telesu tudi, ko ste v zakonski zvezi.

Jana Metelko, dipl.soc.del.

To njegovo dušenje in neješčnost zgolj zlorablja, kot otrok manipulira s tabo, ker ve, da tako vpliva na tvoj strah, da se mu ‘zasmiliš’ in na koncu popustiš s ‘spolno ustrežljivostjo’. Meni to deluje kot oblika ‘mehkega’ posilstva, ker za spolnost morata biti zagreta oba, kjer partnerja, če sta vsaj malo uvidevna, upoštevate potrebe drug drugega.

In kar je še bolj pomenljivo, je, da pri tem ne pokaže nobene trohice razumevanja in spoštovanje za tvoje čustvene potrebe, ampak grdo krši osebnostne meje ženske integritete, za nameček celo počne, česar izrecno ne maraš v spolnost – kar je psihično trpinčenje.

To, kar ti razumeš kot njegov ‘visok libido’, deluje bolj kot neke vrste odvisnost, njegova ‘sladka’ zasvojenost, za vzdrževanje katere izpostavlja visok račun le tebi z zadajanjem čustvenih bolečin in puščanje duševnih ran. Pri tem pa ostaja povsem brezbrižen, hladen, kar je naravnost sociopatsko, brezčutno sadistično izživljanje, značilnost, ki jo deli z ljudmi, ki so te zlorabljali.

Očitno te rabi ravno takšno, kot si, torej žensko, ki je pretrpela hude travne v življenju, ker se potem lahko kot demon ‘pripopa’ na ranljive točke, ki mu dovoljuje moč in manipuliranje nad tabo.

Do takšnega moškega zdrava ženska ne more čutiti spoštovanja, kaj šele spolne privlačnosti. Ti poslušaj svoje telo in nikar ne privoli v seks, če ti do tega ni, pusti ga, naj se ‘zaduši’.
Po moje je pot k ozdravljenju, da se naučiš, kako se obranit tovrstnih manipulacij in čustvenega izsiljevanja. Verjetno najbolje s pomočjo kakšnega zaupnika, ki te podpira na poti notranje krepitve, torej psihoterapevta.